G7: Družba demokratičnih držav, zavezanih dobremu razvoju

Voditelji G7 so razpravljali o razmerah v Ukrajini, novih sankcijah proti Rusiji, grški krizi in boju proti terorizmu.

Objavljeno
08. junij 2015 20.01
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Garmisch-Partenkirchen – Države skupine G7 ne združujejo več vseh največjih industrijskih držav sveta, zato njihovi voditelji ob zapletih v Ukrajini, grški krizi, širjenju terorizma in izzivih globalnemu razvoju stavijo na demokratične vrednote in praktične rešitve.

Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, eden od ustanoviteljev skupine G7, je letošnji vrh Nemčije, ZDA, Velike Britanije, Italije, Francije, Japonske in Kanade pospremil z omejenimi pričakovanji, saj nanj niso povabili Rusije, Kitajske in drugih hitro razvijajočih se držav. Gostiteljica letošnjega vrha, kanclerka Angela Merkel je raje poudarila skupne vrednote, kot so svoboda, demokracija, človekove pravice, spoštovanje mednarodnega prava ter ekonomski sistem, ki deluje skladno s pravili. Zanjo je ruska zasedba Krima v nasprotju z mednarodnim pravom, »rusko agresijo v Ukrajini« pa sta obsodila tudi ameriški predsednik Barack Obama in britanski premier David Cameron. Nekateri udeleženci so govorili celo o možni zaostritvi sankcij, odnosi z Rusijo pa bodo odvisni od uresničevanja sporazuma iz Minska.

Za blaginjo vseh

Podobno enotno fronto držav G7 je z Bavarske doživel skrajno levi grški premier Aleksis Cipras. »Ni več veliko časa, šteje vsak dan!« je Grčijo opozorila kanclerka, italijanskemu premieru Matteu Renziju pa se zdi nepredstavljivo, da bi Italijani sodelovali pri plačevanju grškega pokojninskega sistema.

Ukrajinska kriza in grške težave so Merklovo, Obamo, Camerona, Renzija, Françoisa Hollanda, Šinza Abeja in Stephena Harperja zaposlovale le ob robu srečanja, na uradnem dnevnem redu so hoteli z razpravami o globalnem razvoju, boju proti lakoti, varstvu okolja, zdravstvu in podpori ženskam pokazati, da razvite države z demokratičnimi vrednotami iščejo tudi rešitve za blaginjo vseh. Z gosti z Bližnjega vzhoda in iz Afrike so se pogovarjali tudi o boju proti terorizmu.

Za nove sporazume o svobodni trgovini

Voditelji G7 so govorili tudi o globalnem gospodarstvu, kjer se zavzemajo za nove sporazume o svobodni trgovini. Ker že zdaj zagotavljajo več kot polovico le-te, se bodo zavzeli tudi izboljšanje delovnih pogojev v državah v razvoju. Na dnevnem redu pogovorov v gradu Elmau so bili tudi večja regulacija finančnega sveta, boj proti korupciji in varstvo okolja. Zavzeli so se za obvezujoče cilje, s katerimi bi višanje svetovne temperature omejili na največ dve stopinji Celzija, Angela Merkel pa je omenila tudi konec izkoriščanja fosilnih goriv do konca stoletja ter sklade za pomoč tistim, ki jih najbolj prizadevajo podnebne spremembe.

Voditelji G7 si bodo prizadevali do leta 2030 izkoreniniti lakoto v svetu ter do takrat za tretjino povečati poklicno usposabljanje žensk. Poudarjajo potrebo po izboljšanju njihovega položaja ne le v državah v razvoju, ampak tudi v številnih razvitih državah ter nujnost izboljšanja svetovnih sistemov zdravstva. Angela Merkel je poudarila nujnost izboljšanja zdravstvenega zavarovanja v svetu in pri tem omenila pobudo Svetovne banke za boj proti epidemijam skupaj s svetovno zdravstveno organizacijo WHO.