Tiskane izdaje
Danes in jutri bo potekalo intenzivno delo institucij nekdanje trojke (ECB, evropska komisija, IMF), ki bodo temeljito preučevali reformno-varčevalne načrte grške vlade glede njihove primernosti za uresničevanje ciljev rešilnega programa in se pogajale z Atenami.
Že jutri zvečer se bodo spet sestali finančni ministri območja z evrom, ki bi v primeru uresničevanja idealnega scenarija na podlagi pozitivnega mnenja institucij potrdili rešitev. Z njo v rokah bi se Grčija na začetku prihodnjega tedna lahko rešila pred bankrotom.
Voditelji so se strinjali s prvo oceno treh institucij, da so predlogi grške vlade dobra podlaga za nadaljnje razprave. Z njimi so se Atene po besedah predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja z velikim korakom približali pričakovanjem institucij.
V njih med drugim predlagajo zviševanje DDV na več področjih, višje davke za bolj premožne, večjo obdavčitev podjetij (12-odstotna dajatev za dobičke nad 500.000 evrov). Varčevalne cilje naj bi dosegali tudi z ukrepi na pokojninskem področju. Prihodnje leto naj bi na pokojninskem področju privarčevali več kot odstotek BDP, ne da bi prekoračili eno od svojih temeljnih obljub − da ne bo znižanja pokojnin.
Takoj bodo omejili zgodnje upokojevanje. Tudi starost za redno upokojitev naj bi postopoma, do leta 2025 zvišali na 67 let. Prihodnje leto bi z zvišanjem zdravstvenih prispevkov za upokojence z nič na pet odstotkov zbrali 240 milijonov.
Za prihodnje leto je tudi predvideno zmanjšanje izdatkov za obrambo v višini 200 milijonov evrov. Skupno naj bi letos z merljivimi ukrepi privarčevali 2,7 milijarde evrov, prihodnje leto pa 5,2 milijarde.
»Veliko je še dela, časa je malo,« je ponoči povedala nemška kanclerka Angela Merkel. Pojasnila je, da bodo v prihodnjih dveh dneh vsi vpleteni morali z veliko intenzivnostjo opraviti zahtevno delo. Če bodo pogovori uspešni, bi lahko finančni ministri že jutri sprejeli odločitev. Grška kriza bo nato v četrtek in petek zaznamovala še vrh EU.
Tudi grški premier Aleksis Cipras je bil po končanem vrhu razmeroma optimistično razpoložen: pričakuje sklenitev celovite in vzdržne rešitve, ki bo vključevala tudi sveženj za rast. Uporabil je frazo, ki je bila v zadnjih tednih pogosto v rabi med predstavniki upnic: »Žogica je na evropski strani.«
Čeprav Cipras pravi, da prvič z ukrepi ne bodo prizadete povprečne družine, saj bodo tarča ukrepov bolj premožni, se v radikalno levem delu njegove Sirize že krepi nezadovoljstvo. Cipras je namreč bolj ali manj ponudil predloge, ki so blizu varčevalno-reformnim zahtevam treh institucij.
Tako nameravajo letos z varčevalnimi ukrepi ustvariti primarni proračunski presežek (v njem se ne upoštevajo stroški obresti) v višini enega odstotka BDP. Prihodnje leto se bo presežek moral še podvojiti.
Tudi odpis dolgov ali kakršnekoli druge dolžniške olajšave niso predvidene.
Slovenski premier Miro Cerar je po končanem vrhu dejal, da lahko pričakujemo ključnih 48 ur. »Ugotavljamo, da gredo predlogi v pravo smer,« je povedal. Slovenija da bo sicer ostala solidarna z Grčijo, a popuščanja pri spoštovanju skupnih pravil za vse v območju evra menda ne bo.
Veliko negotovosti je glede tega, kako bi Grčija sploh lahko prišla do denarja za plačilo 1,55 milijarde evrov IMF prihodnji torek in kaj vse bo morala grška vlada narediti, da bi omogočila plačila.
Koraki bodo naslednji: po sklenjenem kompromisu z institucijami bo na ravni finančnih ministrov moralo biti urejeno vprašanje financiranja pomoči.
Po razlagah diplomatskih virov bi Atene morale prve varčevalno-reformne ukrepe še sprejeti v parlamentu. Šele nato bi bila pomoč lahko uradno potrjena.
Atene bi v zameno lahko dobile denar iz obstoječega rešilnega programa, toda vprašanje je, ali bi lahko bili še pravočasno izpeljani postopki za izplačilo obroka. Po drugem scenariju bi ECB odobrila Atenam izdajo več zakladnih menic (T-Bills) in z zbranim denarjem odplačala obveznosti do IMF.
Rešilni program, ki se izteče 30. junija, bo predvidoma podaljšan za nekaj mesecev, vsaj do jeseni. Kaj bo sledilo in kako se bo Grčija financirala po njegovem izteku, je še povsem nejasno.
