Tiskane izdaje
21:30 Finančni ministri območja evra, med njimi slovenski minister Dušan Mramor, so danes potrdili dogovor o tretjem programu pomoči Grčiji v vrednosti do 86 milijard evrov. Ta prezadolžena članica območja evra bo v prvi tranši dobila 26 milijard evrov za poplačilo prihajajočih obveznosti in dokapitalizacijo bank, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Minulih šest mesecev je bilo zahtevnih. Na preizkušnji je bila potrpežljivost političnih odločevalcev in še bolj naših državljanov,« je ob tem sporočil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Sporočilo zasedanja evroskupine je po njegovo glasno in jasno: »Grčija je in bo na tej podlagi nepovratno ostala članica območja evra,« je poudaril Juncker in zagotovil, da bo komisija Grčijo spodbujala pri doseganju pravične rasti, delovnih mest in investicij.
Podpredsednik komisije, pristojen za evro in socialni dialog, Valdis Dombrovskis je dejal, da bo današnji dogovor odpravil negotovost, »ki je predolgo visela nad državo in območjem evra«.
»S popolnim lastništvom, zavezanostjo in implementacijo bo ta dogovor ustvaril nova delovna mesta in obnovil gospodarsko rast,« je dejal Dombrovskis in z besedo lastništvo spomnil na negotove politične razmere v Grčiji oz. na vprašanje, kdo bo izvajal novi program v Grčiji. V državi se namreč vse bolj nakazujejo predčasne volitve.
***
Atene − Za obubožano državo na jugu Evropske unije se je današnji dan začel zelo zgodaj − razprava v grškem parlamentu, ki se je začela že sinoči, je trajala vse do jutranjih ur. Poslanci so jo sklenili z odločno podporo sporazumu o tretjem svežnju finančne pomoči.
Grški premier Aleksis Cipras je ob podpori opozicije v 300-članskem parlamentu brez težav nabral več kot polovico glasov, potrebnih za potrditev dogovora. Spletni portal I Kathimerini poroča, da je za sporazum glasovalo 222 poslancev, proti njemu 64, enajst pa se jih je glasovanja vzdržalo.
A zmaga Ciprasa v parlamentu je bila grenko-sladka. Sporazum je namreč skozi parlament spravil s pomočjo opozicijskih poslancev, največ nasprotovanja je bil deležen iz lastne stranke Siriza. Njeni radikalnejši člani so prepričani, da se bo z novim svežnjem pomoči še okrepil pritisk na že tako šibko grško gospodarstvo, zato so sporazumu odločno nasprotovali. Scenarij, da bo stranka razpadla na dva dela, je tako vse bolj mogoč.
Zaupnica vladi
Cipras se je na nasprotovanje v strankinih vrstah menda odzval z napovedjo glasovanja o zaupnici vladi, ki naj bi ga po poročanju Reutersa sklicali po 20. avgustu, ko poteče rok za dokončno potrditev nove finančne pomoči. Kathimerini poroča, da je danes za sporazum glasovalo 118 poslancev grške vladajoče koalicije, Cipras pa za podporo zaupnici potrebuje najmanj 120 glasov. Glasovanje o zaupnici bo odločilo, ali bodo morali Grki znova na predčasne volitve.
Grčija in upniki so sicer pod vse večjim pritiskom − že omenjeni 20. avgust je rok, ko morajo Atene Evropski centralni banki (ECB) plačati približno 3,2 milijarde evrov dolgov.
Ministri o sporazumu in odprtih vprašanjih
Grška drama se zdaj seli v Bruselj − o sporazumu so popoldne začeli razpravljati finančni ministri evrskega območja. Sestanek bo po pričakovanjih dolg, saj je odprtih še kar nekaj vprašanj, med njimi odpis grških dolgov − ti znašajo do 170 odstotkov BDP −, pri katerem vztraja Mednarodni denarni sklad (IMF) in s tem pogojuje svoje sodelovanje pri novem rešilnem svežnju.
Tej zahtevi, ki jo je podprla tudi ECB, nasprotuje predvsem Nemčija, saj bi to po njenem mnenju prekršilo evropske pogodbe. A po drugi strani si v Berlinu močno želijo sodelovanja IMF, zato so danes v spravljivejših tonih sporočili, da so pripravljeni na nadaljnja pogajanja o prestrukturiranju grškega dolga.
Finančni ministri evrskega območja naj bi na današnjem srečanju razpravljali tako o tej temi kot o potrditvi sporazuma. Francoski finančni minister Michel Sapin pričakuje, da bodo ministri dogovor potrdili. Ob prihodu na zasedanje evroskupine je poudaril, da so ministri v Bruslju zato, da se odločijo o začetku izvajanja tretjega programa pomoči za Grčijo, zato bodo morali morda danes določiti še nekatere podrobnosti in opredeliti postopke za izvajanje programa.
Tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki glede tretjega svežnja finančne pomoči za Grčijo sicer zavzema zelo skeptično držo, je prepričan, da bo dogovor potrjen, če pa se to vendarle ne bi zgodilo, bodo morali ministri po njegovem mnenju začeti razmišljati o novem premostitvenem posojilu za Grčijo.
A tudi če finančni ministri evroobmočja danes prižgejo zeleno luč za sporazum, bodo o dogovoru morali odločiti še nekateri parlamenti članic območja evra, tudi nemški. Predsednik budestaga Norbert Lammert je povedal, da bodo o dogovoru glasovali na izredni seji 18. ali 19. avgusta. Nemčija je sicer že pred časom napovedala, da ima pripravljen seznam s kar nekaj vprašanji o reformah, ki so jih v zameno za 85 milijard evrov pripravljeni sprejeti v Atenah. Namestnik finančnega ministra Jens Spahn je danes opozoril, da sporazum še zdaleč ni sklenjen. Tako Berlin kot Pariz imata še kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o grških načrtih privatizacije. »Na nekaterih področjih potrebujemo več podrobnosti. O tem moramo razpravljati,« je povedal.
