IMF poziva k nadaljevanju politike nizkih obrestnih mer

New York – Sedem let po finančni krizi in po sedem tisoč milijardah dolarjev, s katerimi so centralne banke poskušale spodbuditi gospodarsko rast, je ta še vedno izmuzljiva. V težavah so države v razvoju, na finančnem vrhu v Peruju pa so centralnim bankam svetovali, naj nadaljujejo izredne ukrepe.

Zadnje redno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Latinski Ameriki je potekalo, ko je Ernesto Che Guevara še širil kubansko revolucijo, v večini Južne Amerike pa so vladali diktatorski režimi. Skoraj pet desetletij po Riu de Janeiru so te ideološke bitke preteklost, toda sistem, ki je v njih zmagal, se je zataknil v vzorcu zelo počasne rasti in ne najde izhoda iz njega. Prva dama IMF Christine Lagarde opozarja, da svetovnemu gospodarstvu grozi nov zlom, če ne bodo še naprej podpirali rasti z nizkimi obrestnimi merami.

Po mnenju IMF sta se negotovost in nestanovitnost finančnih trgov povečali, napovedi o prihodnji gospodarski rasti pa so slabše. V številnih razvitih gospodarstvih je največja grožnja slabitev že tako nizke rasti, zato je IMF predpisal nadaljevanje »prilagojene monetarne politike« in izboljšanje finančne stabilnosti. Opozorilo je namenjeno predvsem ZDA, saj je njihova centralna banka Federal Reserve (Fed) že septembra hotela povečati temeljno obrestno mero po skoraj desetletju. Podobno razmišlja tudi britanska centralna banka, Lagardova pa meni, da bi se takšno zvišanje cene denarja lahko prelilo na nemirne finančne trge, najbolj ogrozilo zadolžene države v razvoju.

Te so že tako v težavah zaradi ohlajanja kitajskega gospodarstva, manjše povpraševanje po surovinah pa je povzročilo precejšen padec njihovih cen. Zato imajo centralne banke le malo prostora za napake, s čimer se strinja tudi guverner Bank of England Mark Carney. Tako kot Fed je tudi njegova ustanova še daleč pod želeno dvoodstotno stopnjo inflacije, toda v obeh vztrajajo, da so pripravljeni dvigniti obresti. Predsednica Feda Janet Yellen napoveduje, da nameravajo to storiti še letos. Na drugi strani bosta japonska in evropska centralna banka nadaljevali tiskanje denarja in tako poskušali spodbuditi šibko gospodarsko rast.

Nevarnost dolgov

Skupina BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) je še vedno motor rasti, toda prvi dve sta v recesiji, Kitajska rast peša sredi prehoda iz izvozne v potrošniško gospodarstvo, le Indija še naprej ohranja 7,5-odstotno rast. Letošnje leto je prvo po 1988, ko je pritok kapitala na trge v razvoju manjši od odtoka, takšen beg pa bi ob rasti vrednosti dolarja le še poslabšal razmere. Te bi ob morebitni paniki na finančnih trgih zamajale ves svet, opozarjajo v IMF.

Na morebitno krizo je ob robu srečanja v Limi opozorila tudi četverica nekdanjih guvernerjev centralnih bank, toda po njihovem mnenju temelje zanje polagajo prav sedanji izredni ukrepi. V študiji so zapisali, da so leta poceni denarja spodbudila nevarno povečevanje zadolženosti. Čeprav je bil odziv centralnih bank koristen, pa hkrati prinaša tveganje, da bo odložil nujno potrebne strukturne reforme.

Tudi IMF ugotavlja, da so podjetja v državah v razvoju prezadolžena, rast dolarja pa lahko še poveča nevarnost njihove plačilne nesposobnosti, kar bi sprožilo novo bančno krizo. Korak k dodatnemu prilivu v proračune držav je predlog Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o odpravi davčnih lukenj, skozi katere se mednarodne korporacije izogibajo plačilu davkov. Velika podjetja, kot je Apple, z zapletenimi prenosi denarja prek različnih finančnih instrumentov izkoriščajo davčne olajšave držav, po ocenah se tako vsako leto pretoči od sto do 240 milijard dolarjev, kar za države pomeni več deset milijard dolarjev izgubljenih davkov.

Skupina G20 je v Limi podprla načrt, ki naj bi ga članice formalno potrdile na vrhu prihodnji mesec v Turčiji.