V čedalje bolj globaliziranem svetu britanska vlada ne vidi več razlogov, zakaj bi zavirala gospodarsko povezovanje s Kitajsko. Kakršni koli moralni in etični zadržki so postavljeni na stran, ne strašijo je niti borzni pretresi, ki so čez poletje razkrili globino težav, v katerih se je znašla azijska velesila. Nasprotno, Kitajski želi pokazati, da se lahko tudi v teh težkih časih zanese na Britanijo kot na zaupanja vrednega partnerja.
Petdnevna kitajska turneja britanskega finančnega ministra Georgea Osbornea bo najverjetneje eden izmed prelomnih trenutkov mandata aktualne konservativne vlade. Osbornov obisk na Kitajskem namreč napoveduje pomembne spremembe v gospodarskih odnosih med državama, s katerimi najmočnejši minister v konservativni vladi želi Britanijo pozicionirati kot najpomembnejšo kitajsko gospodarsko zaveznico na Zahodu in ji s tem zagotoviti odlično izhodišče za ekonomski razvoj v prihodnjem stoletju.
Komentatorji njegov obisk in odprto ponudbo kitajskim investicijam opisujejo kot tvegano stavo. Kot opozarjajo ekonomisti, kitajsko gospodarstvo ni bilo videti tako šibko že več desetletij. Toda Osborne je prepričan, da so skrbi nasprotnikov neutemeljene in da bo negotovost, na katero analitiki v zadnjem času pomislijo ob vsaki omembi kitajskega gospodarstva, prej ali slej minila.
To sporočilo je Osborne prenesel tudi množici, ki se je v torek zbrala na parketu šanghajske borze, epicentru borznega zloma, ki je to poletje prestrašil svetovne finančne trge. V mnenjskem članku, objavljenem v Spectatorju, je Osborne poudaril, da je borzo obiskal namenoma, zato, da bi velesili poslal jasno in nedvoumno sporočilo, in sicer da morata Britanija in Kitajska sodelovati in druga drugo podpirati tako v času vzponom kot padcev. »Britanija ne more pobegniti pred Kitajsko. Ravno nasprotno, steči bi morala k njej.«
Korak pred ostalimi
Kitajska lahko po ministrovih besedah računa na Britanijo kot svojo najtesnejšo partnerico na Zahodu. Kot je pojasnil, to ne pomeni le več sodelovanja pri povezovanju vzhodnih in zahodnih finančnih trgov, kjer bosta London in Peking v prihodnosti odigrala ključno vlogo, temveč tudi okrepljeno ekonomsko sodelovanje, predvsem pa več kitajskih investicij v britansko gospodarstvo. Cameronova vlada želi, da se Kitajska v prihodnjih desetih letih iz šeste povzpne v drugo največjo britansko trgovinsko partnerico. Kitajskim podjetjem, v sodelovanju s francoskimi partnerji, med drugim namerava dovoliti gradnjo nove generacije jedrskih elektrarn na britanskem ozemlju, po nekaterih ocenah vredne na desetine milijard funtov.
Kot je zapisal britanski kolumnist Rafael Behr, na svetu ni veliko razvitih držav, ki bi pripravljene tuji državi, še posebno pa Kitajski, omogočiti tako velik vložek v svojo strateško infrastrukturo. Toda Osborne, ki se čedalje bolj omenja kot najverjetnejši naslednik David Camerona, je prepričan, da s tem zgolj ostaja korak pred vsemi ostalimi.
Medtem ko kritiki opazarjajo pred ekonomskimi in političnimi nevarnostmi tovrstnega gospodarskega povezovanja, predstavniki britanske vlade mirijo, prepričani, da je zbliževanje z azijsko velesilo dolgoročno v najboljšem interesu otoške države.
Po mnenju nekaterih je zbliževanje celo neizogibno, v kolikor hoče vlada ustvariti pogoje za nadaljni ekonomski razvoj, hkrati pa ohraniti nizke stopnje davčne obremenitve. Vse kaže, da bo britansko gospodarstvo v prihodnosti čedalje bolj odvisno od zunanjih investicij. Kot je ugotavljal Guardian, Osborne med obiskom na Kitajskem v resnici razgrinja ključno ekonomsko strategijo britanske vlade. »Z njo bo otoško gospodarstvo postalo čedalje bolj odvisno od denarja, ki se bo vanj stekal iz bogatih, pogosto nedemokratičnih dežel in napajal britansko gospodarsko rast.«
Finančni minister je v pogovorih z novinarji zavrnil kritike, da med svojim obiskom premalo opozarja na množične kršitve človekovih pravic, ki se dnevno dogajajo na Kitajskem. »Ne vidimo izbire med zagotavljanjem gospodarske rasti in investicij ter opozarjanjem na te težave. Oboje počnemo stalno in to se je zgodilo tudi med mojimi srečanji tu na Kitajskem,« je vztrajal Osborne, ki je včeraj obiskal provinco Xinjiang, eno najbolj politično občutljivih območij v ljudski republiki. Konservativni politik verjame, da se v večjem gospodarskem sodelovanju skriva tudi ključ do boljših družbenih in medkulturnih odnosov.
Britanija se je sicer v zadnjih letih izogibala javnim konfrontacijam s kitajskimi oblastmi glede občutljivih tem, kot so bili protesti v Hong Kogu in kibernetični napadi.