Kitajski premier v Berlinu: demokratična vzgoja za četrto industrijsko revolucijo

Skrhani odnosi z Rusijo in gospodarska kriza krepijo kitajsko-nemško os.

Objavljeno
12. oktober 2014 21.48
TOPSHOTS-GERMANY-CHINA-DIPLOMACY-TRADE
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – »Če bi se Nemčija držala svojih zunanjepolitičnih načel, do tega srečanja sploh ne bi smelo priti,« obisk kitajskega premiera v Berlinu komentira revija Der Spiegel. Nemška kanclerka, ki je zaradi Ukrajine odpovedala posvetovanja z Rusijo, pa upa na nadaljevanje cvetočega gospodarskega in drugega sodelovanja s Kitajsko.

Nemško gospodarstvo vse bolj zastaja v rasti in izvozu ter zato nujno potrebuje kitajski trg; pa tudi Kitajska, ki se ji napoveduje prepolovitev nekoč dvoštevilčne rasti, nestabilen trg nepremičnin in številne druge težave, je zelo zainteresirana za »inovativno partnerstvo«, o katerem se je ministrski predsednik Li Keqiang s petnajstimi ministri v svojem spremstvu pogovarjal v Berlinu in Hamburgu. Kitajski bojevniki za državljanske svoboščine upajo, da to v enopartijski državi pomeni tudi več svobode. Nemška vlada ob že tretjih medvladnih posvetovanjih Kitajski res ponuja pomoč pri razvoju pravne države, medijske svobode, pravic manjšin in človekovih pravic.

Nemčija v tem vidi tudi svoje koristi. Številni tradicionalni trgi v Evropi in v hitro razvijajočih se državah so zaradi svojih gospodarskih težav vse manj odprti za nemški izvoz, kar dokazuje njegov največji upad po izbruhu zadnjih kriz, zelo bleda je v osrednji evropski državi tudi gospodarska rast. Mnogi nemški ekonomisti krivdo pripisujejo tudi nemški vladi, ki varčevanje predpisuje bolj drugim kot sebi, nihče pa ne podcenjuje možnosti, ki jih imajo na gigantskem kitajskem trgu tudi nemška podjetja. Kot je v svojem nastopu na meddržavnem gospodarskem forumu poudaril tudi podkancler in gospodarski minister Sigmar Gabriel, pa se ta že nekaj časa pritožujejo nad kitajskim šikaniranjem.

Desetine konkretnih dogovorov o sodelovanju nemških in kitajskih podjetij ter celo sporazum o »inovativnem partnerstvu« v industriji, znanosti, tehnologiji, kmetijstvu, varstvu okolja, medicini, sociali in drugod bodo po prepričanju kitajskega veleposlanika v Berlinu njegovi Kitajski pomagali k četrti industrijski revoluciji, nemški kritiki pa se bojijo, da bo potrebno tudi iskreno kitajsko prizadevanje za izboljšanje pravne države in demokratizacijo. Nemčija je pri tem procesu pripravljena pomagati že zaradi razočaranj, ki jim jih prinaša avtokratska in do sosed napadalna Rusija. Kljub tesnemu gospodarskemu, energetskemu in drugemu sodelovanju, ki so ga spodbujale vse zadnje nemške vlade, je ta vojaško posredovala v Ukrajini in si priključila del ozemlja te države.

Strateški umik

Razglasitev umika ruskih vojakov z ukrajinske meje in zmernejše izjave o sodelovanju držav nekdanje Sovjetske zveze z Evropsko unijo bi sicer lahko nakazovale malo manj agresivno politiko predsednika Vladimirja Putina, po vseh mostovih, ki jih je podrl v letošnjem letu, pa tudi nemški opazovalci govorijo o zgolj strateškem umiku. Po poročilih nemških medijev je nemška vlada razklana tudi zaradi medvladnega zasedanja z Rusijo, ki bi moralo konec meseca potekati v ruskem Sočiju. Sodelovanje so že odpovedale številne nevladne organizacije, med njimi Heinrich-Böll-Stiftung, Greenpeace in Amnesty International.

Nemci se zavedajo velike energetske odvisnosti Evrope od Rusije, a tudi vedo, da lahko razvite demokratične države pričakujejo še veliko več težav, če se bodo Moskvi posrečili protizahodni pakti s Kitajsko. Ruskega predsednika Vladimirja Putina niso mogli prepričati v koristnost tesnega sodelovanja, zato upajo, da bodo vsaj gospodarsko in politično veliko pomembnejšo Kitajsko. Rusija je v minulem desetletju večino svojega gospodarskega in družbenega razvoja stavila na energetsko industrijo, Kitajska pa se prebija v sam svetovni gospodarski vrh.

Povprečni kitajski dohodek na prebivalca pa je še vedno veliko nižji od tistega v razvitih industrijskih državah in ostaja pod mejo tako imenovane pasti srednjega dohodka. Mnogi ekonomisti verjamejo, da je za to potrebna demokratizacija družbe, toda ker se do približne meje deset tisoč dolarjev na prebivalca bolje razvijajo avtokratske države, se za tako pogumen korak odločijo le redke elite hitro razvijajočih se držav. Tudi kitajska sodišča univerzitetne docente obsojajo na dosmrtni zapor zaradi njihovih demokratično izraženih političnih stališč, v zaporu sedi Nobelov nagrajenec za mir in skupaj s številnimi novinarji in blogerji pekinška sodelavka nemškega časopisa Die Zeit, oporečniški umetniki pa ne smejo na ogled svojih razstav v tujini. Nemška kanclerka Angela Merkel je kitajskim sogovornikom povedala svoje mnenje tudi o nekdanji britanski koloniji Hongkong, kjer študentje in drugi nasprotujejo napovedanemu omejevanju demokratičnih pravic.

V Berlinu upajo, da bodo Kitajci že zaradi svojih gospodarskih in družbenih interesov izjemno pot, ki so jo v minulih letih prehodili v gospodarstvu, nadaljevali na področju pravne države in državljanskih ter človekovih pravic. Kmalu bo videti, če bo kaj iz tega, saj je že kitajski boj proti monopolom doslej nesorazmerno prizadel tuja podjetja, med njimi nemška avtomobilska. »Sanjski par«, o katerem je upravičeno govoril premier Li, potrebuje nekaj korenitega zakonskega svetovanja.