Tiskane izdaje
Berlin – Še pred ameriško centralno banko (Fed) bodo vpliv kitajskih pretresov na svetovne finančne tokove tehtali v Evropski centralni banki. Ob nizki inflaciji je njen najpomembnejši mandat še naprej cenovna stabilnost, zato ni mogoče pričakovati sprememb rekordno nizkih obresti.
Celo visoki uradniki ameriške Fed zdaj izjavljajo, da so kitajski borzni in valutni pretresi oslabili razloge za septembrsko višanje obrestnih mer, potem ko so si borzni prekupčevalci in analitiki že privezovali pasove za morebitno divjo vožnjo po prvi dražitvi denarja po juniju 2006. Morda si bodo ameriški centralni bankirji z zelo zmernim višanjem obresti vendarle vrnili nekaj manevrskega prostora za spopadanje z morebitnimi prihodnjimi krizami, pa čeprav tako vplivni finančni akterji kot Ray Dalio iz 160-milijardnega sklada za zavarovanje vlaganj v tvegane naložbe (hedge fund) Bridgewater Associates za sedemnajsti september napovedujejo celo odločitev za že četrto kvantitativno sproščanje. Večina opazovalcev pa ne vidi razloga, zakaj z dosedanjo ohlapno denarno politiko ne bi nadaljevali pri Evropski centralni banki.
Borzna in druga dogajanja na Kitajskem, ki so na začetku povzročila alarme, zdaj večina strokovnjakov ocenjuje bolj umirjeno. »Dogajajo se korekture dosedanjih izjemno visokih borznih vrednosti in vlagatelji seveda čutijo izgube, a to ne pomeni nujno, da je v krizi tudi gospodarstvo,« v današnji prilogi Posel in denar ocenjuje Michael Holstein iz nemške DZ Bank. Po njegovem prepričanju kitajsko obdobje previsokih borznih vrednosti ni trajalo dovolj dolgo, da bi bili vlagatelji zaradi velikih izgub že prisiljeni omejevati potrošnjo. K prevelikemu vlaganju so kitajski politiki seveda spodbujali tudi banke, kar bi lahko prineslo gospodarske posledice, a nemški analitik poudarja, da gre v veliki večini za državne banke, kitajska država pa ima dovolj kapitala, da jih lahko podpre v sili. »Ne verjamemo, da bodo borzni pretresi prinesli tudi bančno krizo.«
Pri Fed, kjer hočeš nočeš upravljajo s svetovno valuto, so vseeno v dilemi in celo podpredsednik Stanley Fischer je na konferenci v Jackson Holeu čutil dolžnost odgovoriti na kitajske očitke, da so za njihove borzne pretrese krive napovedi ameriškega višanja obrestnih mer: »Nisem prepričan, da je Fed lahko vplivala, verjamem, da je to vprašanje zelo zapleteno.« Vsaj zadnja ugotovitev zagotovo drži, saj se mnenja tepejo tudi v ameriški strokovni javnosti. Medtem ko neokeynesijansko usmerjeni ekonomisti morebitno višanje obresti označujejo za nespametno, neoliberalni opozarjajo na neravnotežja, ki so jih že ustvarile Fed in druge velike centralne banke.
Veliki pretoki dolarja po svetu, umetno povzročeni še posebno z drugim in tretjim ameriškim kvantitativnim sproščanjem, so v svoje mreže že ujeli tiste dosedanje hitro razvijajoče se države, ki so razliko med ustvarjenim in porabljenim raje kot s povečanjem produktivnosti plačevale s sposojenim denarjem, olajšanim z mogočnimi tokovi poceni denarja zaradi iskanja večjih dobičkov zunaj ZDA. Tako kot Grčije v prvem evrskem desetletju ni nihče silil k velikemu zadolževanju za plačevanje visoke državne potrošnje, bodo morale Brazilija, Malezija ali Indonezija kar same sebi pripisati večji del svojih težav, prav tako Rusija, Turčija in nekatere druge države.
»Dislocirane in zgrešene investicije bi morale politike navesti k ponovnemu razmisleku o moči denarne politike za spodbujanje rasti in poudarek vrniti k tržnim reformam,« gospodarski položaj na Kitajskem in drugje komentirajo pri časopisu Wall Street Journal. Evro pa še ni najpomembnejša svetovna valuta in pri ECB se lahko veselijo šele prvih uspehov svojega kvantitativnega sproščanja, verjamejo evropski analitiki. Inflacija na območju skupne evropske valute je še daleč od bližine dveh odstotkov, ki jih predsednik ECB Mario Draghi razglaša za svoj cilj, niti v Nemčiji ni opaziti znamenj resnega pregrevanja. Sredi razburkanega mednarodnega valutnega morja je evro celo videti varno sidro in nekateri opazovalci že ugibajo o podaljšanju evrskega kvantitativnega sproščanja po septembru 2016.
Dvom v kitajsko statistiko
Tudi v Frankfurtu bodo zagotovo še naprej natančno opazovali svetovne trende, ki jih povzročajo tudi pretresi na Kitajskem. Številni opazovalci ne verjamejo niti gospodarskim statistikam v tej državi, uradna sedemodstotna gospodarska rast je po nekaterih ocenah v resnici bližja trem ali celo dvema odstotkoma. To so še vedno visoke številke in v hitro starajoči se velikanki je preusmerjanje razvoja iz proizvodnje v potrošnjo celo dobrodošlo. Če dogajanja v drugi največji svetovni gospodarski velesili ne skrivajo novih grdih presenečenj že zaradi pomanjkanja tržnih in drugih informacij, spremembe vsaj za zdaj ne bodo pretirano vplivale niti na dogajanja v Evropi, verjamejo analitiki. Nemška industrija, ki veliko izvaža na Kitajsko, se že preusmerja na vse obetavnejši trg ZDA.
Pomirjujoče so tudi poletne izjave ECB, da lahko gospodarstvo evrskega območja prestane morebitno novo dolžniško krizo v Grčiji, medtem pa Nobelov nagrajenec za ekonomijo Robert Shiller v intervjuju za nemški Handelsblatt svari pred novimi finančnimi baloni in od centralnih bank zahteva takojšnje ukrepanje.
