Tiskane izdaje
Bruselj – Ena od evropskih manter je, da bi spletni orjaki, kakršni so Amazon, Facebook ali Google, morali na stari celini končno začeti plačevati svoj delež davkov, saj v EU ustvarjajo velike dobičke, ki so redko in pomanjkljivo obdavčeni.
V evropski komisiji so si za primer prikaza prakse digitalnih podjetij izbrali neimenovano socialno omrežje, vodeno s sedeža zunaj EU. Tam zbirajo podatke o uporabnikih, denimo o njihovih nakupovalnih navadah, okusih in siceršnjih izbirah. Četudi največji del prihodkov ustvarijo s prodajo oglaševalskega prostora podjetjem kot kanala za marketinška sporočila uporabnikom, omrežje nima obdavčljive navzočnosti v Evropi. V skladu s trenutnim mednarodnim davčnim okvirom takšno družabno omrežje sploh ne plačuje davka za podjetja v EU, so pojasnili v Bruslju.
Davčne oaze
Eno od vodil, po katerih EU snuje rešitve, je, da morajo biti dobički obdavčeni v državi, v kateri so ustvarjeni (tudi brez fizične navzočnosti podjetja). Spletna podjetja selijo svoje visoko mobilno »neoprijemljivo premoženje« čez meje, da bi se ognili davkom. To poteka, denimo, s prenosom licence v njihovo podjetje v državi z nizkimi davki zunaj EU. Evropski del te multinacionalke mora tej družbi v davčni oazi nato plačevati visoke zneske za uporabo licence. To v praksi pomeni, da se dobički prenesejo v davčne oaze.
Digitalna industrija se hitro širi in z njeno neobdavčitvijo so drugi v slabšem položaju. Tradicionalna podjetja plačujejo veliko višje davke. Po bruseljskih ugotovitvah je v EU efektivna obdavčitev digitalnih podjetij okoli 9 odstotkov ali več kot polovico manj, kot je obdavčitev tradicionalnih poslovnih modelov. Sklicujejo se na podatek, po katerem se je v obdobju 2008-2016 prodaja petih največjih spletnih trgovin, kakršna je Amazon, v povprečju povečala za 32 odstotkov na leto. V celotni evropski trgovini je povprečna rast znašala le odstotek.
Po bruseljskih ugotovitvah obstoječ davčni okvir ne ustreza več sodobnosti, saj so bila pravila postavljena za tradicionalno gospodarstvo. Na tak sodobni sistem bi morali biti pripravljeni tudi - davčni uradi. Evropska komisija je objavila prve zamisli o prihodnji obdavčitvi. »Naši davčni sistemi se morajo razviti, da bodo zajeli nove poslovne modele, morajo pa biti pošteni, učinkoviti in primerni za prihodnost,« je ocenil podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis. Tudi podjetja, ki poslujejo le v »oblaku«, da ne bodo izjema.
Tako kot pri številnih drugih stvareh v EU je laže napovedati delovanje, kot dejansko kaj sprejeti. Pot do sprejetja rešitev glede obdavčitve spletne industrije bo še dolga in zapletena, zlasti zato, ker si želijo članice na področju davkov za vsako ceno preprečiti vpletanje evropske ravni. V EU ima posebne režime za multinacionalke več držav, najbolj znane so Irska, Luksemburg in Nizozemska. Tam je bilo več primerov pod drobnogledom evropske komisije, ker da je bila s posebnimi davčnimi aranžmaji za multinacionalke kršena zakonodaja EU o državnih pomočeh.
Globalna pravila
Prvi cilj Unije je sprejeti globalna pravila. Zasnovana bi bila na ravni G20 in OECD. Če tega ne bo, bo Unija iskala svoje rešitve. Želja Unije je, da sistem ne bi bil razdrobljen, saj bi lahko katera od članic izkoriščala neenotnost ureditve. Irska je opozorila, da je napaden njihov poslovni model, ki temelji na vabljenju inovativnih podjetij s posebnimi aranžmaji in že tako nizko obdavčitvijo. Slabo je predvsem ločeno urejanje. Dombrovskis je govoril o »krpanki različnih odzivov« članic na Airbnb ali Uber, saj vsaka članica vpeljuje svoj sistem in ureditev.
Evropski komisiji se zdi primerna skupna ureditev enotne davčne osnove za obdavčitev podjetij, ki je že v pripravi in bi veljala tudi za digitalno industrijo. Desetim članicam na čelu s Francijo in Nemčijo se zdi bolj moder sistem obdavčitve prihodkov digitalnih podjetij. Po oceni Bruslja bi kratkoročno lahko vpeljali sistem, ki bi omogočil, da bi tudi podjetjem, ki v Uniji ustvarjajo milijardne dobičke, ne da bi tukaj imela sedež, naložili oglaševalsko dajatev ali obdavčitev digitalnih transakcij. O davku na prihodek imajo v Bruslju kar nekaj zadržkov, saj da ni jasno, kaj bi sploh bila njegova osnova.
