Komisarka pravi, da je nepoboljšljiva optimistka; rešitev pričakuje v prihodnjih dneh. Opozorila je na škodo za ugled EU, če sporazum ne bo sprejet: »Svet se bo spraševal, ali smo še zanesljiv partner.« Ker ministri EU, pristojni za trgovino, na zasedanju v Luxembourgu niso dosegli soglasja, bodo Ceto dobili v roke voditelji 28 članic na vrhu EU četrtek in v petek. Zadržke imata še Bolgarija in Romunija, ker želita jamstva o odpravi kanadskih vizumov za svoje državljane, a edina članica, v kateri je zaplet vsaj okvirno povezan z vsebino, je Belgija.
Belgijska zvezna vlada podpira sporazum, a proti je regija Valonija, kjer poudarjajo, da sporazum ogroža njihove kmete in javne storitve, zato v njem želijo več varovalk. V drugih članicah pa vidijo v ozadju predvsem notranjepolitična razmerja. Verjetno je, da razlog za nasprotovanje ni vsebina, ampak želja po finančnih injekcijah.
Slovenski minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je po pogovorih v Luxembourgu optimističen, »ne želim pa, da bi 'povozili' mnenje ene od držav. Z zadržki smo vztrajali tudi Slovenci in bili pri tem uspešni.«
V Belgiji se nadaljujejo krizni sestanki
Da približevanje rešitvi vprašanja Cete ni ne sprint ne maraton, ampak je nekaj med obema (panogama), je v Luxembourgu pojasnjeval minister za gospodarstvo predsedujoče Uniji Slovaške Peter Žiga.Po vseh zapletih v zadnjih dneh, tednih in mesecih so v Otavi začeli izgubljati potrpljenje z evropskimi partnerji. Pogajanja so se začela leta 2009 in končala pet let pozneje. Sredi pogajanj se je začela še zgodba o sporazumu z ZDA, razvpitem TTIP, zato so kritiki Ceto obravnavali v skupnem kontekstu: kot uresničitev interesov multinacionalk v škodo ljudi. Slovak Žiga se je čudil, kako Belgija kot ustanovna članica EU, ki je nastala na želji po svobodni trgovini, lahko zavira sprejetje Cete. Navsezadnje, Belgija in Kanada sta še posebno tesno povezani, saj se v obeh državah govori francosko.
V Belgiji se nadaljujejo pogovori na najvišji ravni in krizni sestanki. Valonija, regija s 3,6 milijona prebivalcev, po propadu tradicionalne industrije in po širitvi globalizacije nima sreče, saj se njene strukturne težave še povečujejo. Nazadnje jo je prizadela odločitev orjaka Caterpillarja, da v Charleroiju zapre obrat z več kot 2000 zaposlenimi. Predsednik valonske vlade, socialist Paul Magnette, opozarja, da so v zadnjih dneh pod velikim pritiskom. Zahtevajo, da se upošteva njihov položaj in želja po zaščiti interesov.
V svoji bitki proti Ceti imajo zaveznike iz povsem nasprotnega političnega tabora, denimo v Franciji Nacionalno fronto Marine Le Pen. Najodločnejši nasprotniki Cete so v številnih nevladnih organizacijah, kakršen je Greepeace. Ti v sporazumih, kakršna sta Ceta in TTIP, vidijo veliko nevarnost za standarde na področju okolja, prehrane, sociale ... Poleg tega naj bi spodkopavali demokracijo in pravno državo, saj bodo multinacionalke, ko bo s strožjo zakonodajo ogrožen njihov dobiček, lahko tožile države pred posebnimi arbitražami zunaj sodnega sistema.
Ceta ne bo ovirala vlad
Vsaj v primeru Cete - pogajanja o TTIP še zdaleč niso končana - je bilo veliko točk z vidika kritik temeljito obravnavanih in upoštevanih. Tako je Kanada po končanih pogajanjih privolila v rešitev po ustanovitvi posebnega investicijskega tribunala, ki bo odločal o sporih med naložbeniki in državami. V skupni pravno zavezujoči izjavi so zapisali, da Ceta ne bo ovirala vlad pri sprejetju zakonodaje. Ta bi lahko negativno vplivala na pričakovan dobiček investitorjev. Tudi monopol pri preskrbi, denimo z vodo, bo lokalno ostal nedotakljiv. Sporazum naj bi slavnostno podpisali na vrhu EU-Kanada prihodnji teden. Če bo sporazum spodletel, bo vrh odpovedan.