Mladim gre slabše, starejšim pa bolje

Berlin – Raziskovalci­ socialne­ neenakosti so že doslej opozarjali na prepad med bogatim­ severom in revnim­ jugom, vsaj v Evropi se kaže tudi čedalje­ večji razkol med mladimi in starejšimi. Tako navajajo­ v raziskavi­ ustanove ­Bertelsmann Stiftung.

Otroci in mladi so veliki poraženci evropske gospodarske in dolžniške krize, navajajo pri Bertelsmann Stiftung. »Približno 26 milijonom (27,9 odstotka) mlajših od 18 let v EU grozita revščina ali socialna izključenost, slabe obete ima tudi 5,4 milijona mladih ljudi, ki se ne šolajo ali učijo za poklic. V Evropi si ne moremo niti socialno niti ekonomsko privoščiti izgubljene generacije,« meni predsednik ustanove Aart De Geus.

Upokojenci so jo v krizi bolje odnesli

Če letošnji »indeks socialne pravičnosti« dokazuje slabši položaj mladih, saj jih je bilo leta 2007 v takšni stiski za odstotek manj, se je odstotek revnih starejših od 65 let v tem času zmanjšal s 24,4 na sedanjih 17,8 odstotka. Med finančno in evrsko krizo se pokojnine in drugi dohodki starejših niso tako krčili kot dohodek mladih, verjamejo raziskovalci, samo v Španiji, Grčiji,­ Italiji in na Portugalskem je po letu 2007 število otrok in mladih v gospodinjstvih z manj kot 60 odstotki povprečnega ali celo brez rednega dohodka naraslo s 6,4 milijona na 7,6 milijona. Omenjena raziskava kaže, da so se tudi številni mladi med 20 in 24 letom znašli v slabem finančnem in ekonomskem položaju in tudi njihovo število se je po izbruhu zadnjih kriz zelo povečalo.

Slovenija se je po socialni pravičnosti na lestvici 28 držav EU ­uvrstila na relativno dobro 9. mesto, za Švedsko, Dansko, Finsko, Nizozemsko, Češko, Avstrijo, Nemčijo in Luksemburgom, za našo državo so uvrščene Estonija, Belgija, Francija, Velika Britanija, Litva, Poljska, Malta in druge države, Hrvaška je na 22. mestu, pred Madžarsko, Španijo, Italijo, Bolgarijo, Romunijo in Grčijo. Ta lestvica kaže, da je mogoče tudi v socialnih razlikah med mladimi in starejšimi prepoznavati razlike med severom in jugom, na katere so se doslej osredotočali mnogi raziskovalci socialne neenakosti. A tudi v Nemčiji, ki jo vsaj pri 73,8-odstotni zaposlitvi za delo sposobnega prebivalstva prekaša le še Švedska, brezposelnost med mladimi pa je komaj 7,7-odstotna, mora 5 odstotkov mlajših od 18 let živeti v težjih materialnih pogojih, starejših od 65 let pa samo 3,2 odstotka.

Javni dolg udaril tudi po izobraževanju

Med drugimi razlogi za takšen pojav raziskovalci navajajo naraščanje javnega dolga, zaradi katerega se bolj kot drugi izdatki zmanjšujejo investicije v izobraževanje, raziskovanje in razvoj, ter omenjajo hitro starajočo se družbo in pokojninske reforme, ki pomagajo starejšim. Kritiki bodo morda opozorili tudi na preplavljanje trgov s poceni denarjem, ki ga izvajajo centralne banke, saj ta bolj koristi tistim, ki že nekaj imajo, in to so pogosteje starejši. Tudi spopadanje z gospodarskimi težavami, ki so jih razgalile zadnje krize, marsikje prizadene prav ustvarjalce delovnih mest, teh pa že po definiciji največ zasedejo mladi, namesto da bi pri tem še bolj kot doslej sledili reformnim vzorom razvitih »severnih« držav.

Razprava o razlikah med mladimi in starejšimi se tako vrača k še vedno vročemu vprašanju, kdo je največ pridobil do zadnjih kriz in kdo se je najbolje izvlekel iz njih. Mladim gre še posebno slabo v državah, ki jim srečnejše očitajo, da so živele prek svojih možnosti. Ali obratno, dobro jim gre tam, kjer jim prvi vračajo očitke, da so reševali svoje institucije na njihov račun. Po nedavni Shellovi raziskavi so tako mladi Nemci optimistični in pripravljeni na prihodnje napore ter celo spoštujejo starejše ne glede na to, da so se ti v kriznih časih bolje znašli od njih.

Mladi Nemci so velikodušni celo do priseljencev. Če jih je še leta 2006 58 odstotkov verjelo, da je treba omejiti priseljevanje, je bilo takšnih v prvih mesecih tega leta, ko so izpolnjevali oktobra objavljeno raziskavo, le še 37 odstotkov: cenili so raznovrstnost in se hkrati niso bali za svojo državo. Prihodnje leto bo jasno, ali je sedanji gigantski pritok beguncev z Bližnjega vzhoda, Afrike in Azije prestrašil tudi mlade Nemce, ki so odrasli v združeni državi in so doslej poznali zidove in hladno vojno le iz filmov ter pripovedovanja starejših. Pri vsem idealizmu sta se dve tretjini že v začetku leta bali islamskega terorizma.