Tiskane izdaje
Nemška kanclerka Angela Merkel za ponedeljek že napoveduje srečanje s francoskim predsednikom Françoisom Hollandom, kar ne preseneča: Grki so se danes uradno odločali o reševalnem paketu, neuradno pa tudi o evrskem območju, kakršnega vidi Nemčija. To so dokazovali številni predvolilni plakati s fotografijo nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja, ki pogosto opozarja, da so bili Grki lani pod konservativnim premierom Antonisom Samarasom že na poti rasti. Grški nasprotniki »nemškega varčevalnega diktata« verjamejo predvsem v odpis dolgov.
Nemška konservativna vlada in v njej še posebej kanclerka Angela Merkel, ki velja za gonilno silo dosedanjega reševanja kriznih evrskih držav, si pravzaprav lahko oddahne, saj sta jo grški premier Aleksis Cipras in njegov finančni minister Janis Varufakis rešila pred nevarno dilemo. Če bi se pogajanja o reševalnem paketu nadaljevala in se za Grčijo končala ugodneje od drugih kriznih držav, so njeni lastni konservativni poslanci v bundestagu že napovedali upor. Kanclerka bi morda morala zahtevati celo glasovanje o zaupnici, da je njeni politiki ne bi pustili na cedilu, kar bi ji prineslo pomembno zmanjšanje verodostojnosti prav v času, ko je v Alternativi za Nemčijo desno nacionalistični tabor Frauke Petry zmagal nad liberalnim dosedanjega voditelja Bernda Luckeja in lahko CDU/CSU pričakuje ostre napade z desne.
Odkar je kanclerka odločila, da do referendumskih rezultatov ne bo novih pogajanj z Grčijo, pa ji ploskajo tako njeni kot socialdemokratski koalicijski partnerji, ki jih je trma sedanje grške vlade tudi razjezila. Največ konservativnega občudovanja pa si je v minulih dneh vendarle prislužil politik, ki ga grška kampanja proti reševalnemu paketu slika skorajda kot krvosesa: finančnemu ministru Wolfgangu Schäubleju so po meritvah natančnih opazovalcev med praznovanjem sedemdesete obletnice CDU namenili daljši aplavz kot celo kanclerki Merklovi. Schäuble že napoveduje iskanje »veliko temeljitejše« rešitve za Grčijo, kar po oceni časopisa Die Welt pomeni, da bo to mogoče le z novo grško vlado: brez pristanka Bundestaga se kanclerka Merklova ne sme niti začeti pogajati o morebitnem tretjem reševalnem paketu za Grčijo. »Lahko se spremeni tudi vsebina nemške usmeritve, saj je namesto globlje ali širše Evrope v Berlinu že zdaj veliko slišati o robustni Evropi, skupnost držav, ki se proti ruskemu agresorju sicer ne more braniti vojaško, lahko pa se gospodarsko, in če treba, tudi proti državi članici, ki (to skupnost) želi zlomiti: Grčiji.«
Številni nemški opazovalci so res prepričani, da ima grška Siriza skrito agendo, sumijo celo, da se je premier Cipras med zadnjimi pogajanji ustrašil, da bi dolžniki pristali na njegove pogoje. »Drugače kot zmerno leve evropske stranke Ciprasova združba ni utemeljena na vrednotah socialdemokracije, ampak na mešanici komunistične in anarhistične ideologije z močnim odmerkom domoljubja,« komentira isti časopis.
»Radikalni klubček« Sirize lahko upa na množično podporo le v primeru, če bodo posledice varčevalnih ukrepov radikalizirale široko prebivalstvo, če pa bi že pred tem povedal, da si želi iz evra, pa ga ti ne bi podprli. Te interpretacije trdo jedro Sirize obtožujejo, da si svojo državo želi odpeljati celo iz Evropske unije, saj naj bi skupnost evropskih držav videlo le kot imperij bankirjev. Da cena takšne politike - življenje v revščini in osamitvi - zanje ne bi bila previsoka, domnevajo tudi pri konservativnem grškem časopisu Kathimerini.
Medtem pa je predsednik Bundesbank Jens Weidmann nemško vlado že posvaril, da bo morebitni grški izhod iz evrskega območja ustvaril milijardno luknjo v nemškem proračunu že s tem, ker se bo močno zmanjšal prispevek iz dobičkov državne centralne banke. Kot časopis Handelsblatt navaja neimenovan vir, bodo v tem primeru izgube Bundesbank večje od 14,4 milijarde evrov, kolikor so jih že dali na stran za stroške, povezane z evrsko krizo, saj bodo veliko manj vredne tudi grške obveznice, ki so jih nakupili. Ne glede na to, ali Grčija ostane v evrskem območju ali ne, gigantske izgube grozijo tudi Evropski centralni banki, ki je po podatkih nemške DZ Bank nakupila za več kot sto milijard evrov grških državnih obveznic. Ni sicer pričakovati, da bi te izgubile vso svojo vrednost, ECB pa ima skupaj s svojimi nacionalnimi centralnimi bankami mogočne rezerve za blažitev kriz, saj centralne banke po splošnem prepričanju sploh ne morejo postati nelikvidne. Grška kriza pa vseeno lahko še bolj prizadene verodostojnost ECB in Weidmann, ki že dolgo opozarja na to, je po poročanju nemških medijev glasoval celo proti zadnji odločitvi o nepovečanju nujnih likvidnostnih sredstev (Ela) za Grčijo, pa čeprav je ta bančni sistem te države potisnila na kolena. Predsednik nemške Bundesabank je glasoval v skladu s svojim prepričanjem, da lahko Ela prestopi meje prepovedanega centralno bančnega financiranja državnih proračunov.
