Tiskane izdaje
Vlada v Budimpešti nasprotuje »prisilni« namestitvi beguncev na Madžarskem, zato bo proti Evropski uniji, ki ji je vsilila kvote, vložila celo tožbo. Toda državo, ki se tako otepa pritoka novih ljudi, pesti beg možganov, v gospodarstvu pa se že pritožujejo, da nikakor ne morejo dobiti ustreznih kadrov.
Nedavno tega je družba Manpower Group, ki pomaga podjetjem pri iskanju delovne sile, objavila raziskavo, ki jo je opravila med 750 delodajalci na Madžarskem. Skoraj polovica ima težave, ker ne more najti ustrezno usposobljenih delavcev, od računovodij, računalniških strokovnjakov do voznikov in zdravnikov, ki so na sedmem mestu med najbolj iskanimi poklici, čeprav njihov beg v tujino najbolj razburja Madžare. Lani je službo v tujini poiskalo skoraj 2000 madžarskih zdravnikov, zobozdravnikov, medicinskih sester, farmacevtov in drugega zdravstvenega osebja, letos pričakujejo podobne številke. »V informacijski tehnologiji je 20.000 prostih delovnih mest, avtomobilska industrija pa jih tudi že potrebuje na desetine tisočev,« je pred dnevi povedal Lazslo Dalanyi, ki pri Manpower Group vodi oddelek za Slovenijo in Madžarsko. Kadrovska stiska je ponekod tako huda, so zapisali pri agenciji Reuters, da je nemško podjetje TÜV Rheinland potrebovalo kar dve leti in pol, da je za specifično delovno mesto našlo ustrezno usposobljenega inženirja.
Desetina Madžarov bi na tuje
Maja so sprožili razburjenje izsledki agencije Tarki, da kar desetina Madžarov načrtuje izselitev iz države; lani je bilo takšnih polovica manj. Zadnji uradni podatki govorijo o 420.000 Madžarih, ki živijo in delajo v tujini, a v to številko niso všteti tisti, ki so letos zapustili domovino. Po različnih ocenah je zdaj od pol milijona do 800.000 madžarskih emigrantov. Madžarska je v 20. stoletju doživela več valov izseljevanja v tujino. Prvega je povzročila svetovna gospodarska kriza na začetku tridesetih let, potem so ljudje bežali pred komunisti, ki so prevzeli oblast po drugi svetovni vojni, največji val beguncev v povojni Evropi je povzročila vstaja leta 1956, Madžari so zapuščali domovino tudi po propadu socializma, saj jih je od takrat emigriralo vsaj 200.000. V zadnjih letih se je število odhodov strmo povečevalo, na primer lani je po podatkih centralnega statističnega urada iz Madžarske odšlo kar 46 odstotkov več ljudi kot leto poprej, samo tistih, ki so državi prostovoljno javili, da odhajajo, je bilo leta 2014 31.500. Več kot tri četrtine je bilo mlajših od 40 let, dve tretjini pa samskih.
Na leto odide šestkrat več ljudi kot pred finančno krizo, so aprila ugotovili uradni statistiki. Pred priključitvijo EU so bile prve tri najbolj priljubljene destinacije Nemčija, Avstrija in ZDA, po tem pa je slednjo s tretjega mesta izrinila Velika Britanija. V tej državi je pred krizo leta 2008 živelo 17.000 Madžarov, nato pa se je njihovo število v treh letih povečalo na 44.000, zdaj je tam že 86.000 pripadnikov prve generacije madžarskih priseljencev. V prihodnjih letih se bo v Veliko Britanijo preselilo še več Madžarov, tisti, ki se tja selijo z družinami, pa se najbrž nikoli več ne bodo vrnili. Vlada sicer tistim, ki se hočejo vrniti, ponuja brezplačno letalsko vozovnico in zagotovljen enoletni mesečni dohodek v višini nekaj več kot 300 evrov, a doslej ni bilo veliko povpraševanja. Po podatkih statističnega urada se namerava nekoč iz Velike Britanije vrniti v domovino le 15 odstotkov tistih, ki imajo na Madžarskem še družino. Na uradu opozarjajo, da se beg možganov povečuje, saj odhajajo zlasti mladi in izobraženi.
