Največ očiščenih milijonov na račune v NLB

Ljubljana − Iz globalne pralnice denarja, ki so jo razkrili organizacija OCCRP, ruski časnik Novaya Gazeta in partnerji, je na bančne račune v Sloveniji priteklo okoli 15 milijonov evrov. Najvišja posamezna transakcija je znašala kar 1,2 milijona evrov, in sicer kot plačilo za dejansko opravljen posel v Čečeniji.

Bančne podatke, ki so jih mednarodni novinarski organizaciji OCCRP in Novi gazeti razkrili viri, ki hočejo ostati anonimni, je pregledovalo 61 novinarjev v 32 državah. V uredništvu Dela smo jih pridobili decembra.

Največ plačil je v letih med 2012 in 2014 prišlo na račune v Novi ljubljanski banki - petnajst nakazil v skupni vrednosti kar 5,5 milijona evrov. Od tega je 5,3 milijona prispelo z računov v moldavski banki Moldindconbank, 200 tisočakov pa z računov v latvijski Trasti Komercbanki. Vsa plačila so izvedle štiri slamnate družbe iz Velike Britanije in s Cipra, prejemniki pa so bile štiri pravne osebe in dve fizični.

Zgodbe o pomembnejših prejemnikih bomo objavili v prihodnjih dneh.

Notranji nadzorni mehanizmi v NLB sumljive transakcije zaznali že v letih 2012 in 2013.

Plačila tudi za opravljena dela

Naše preiskovanje je pokazalo, da so najmanj tri pravne osebe (Omnia Arhing, Tipro, Mizarstvo Kraljič) prejele plačila za dejansko opravljeno delo. Prva je načrtovala in opremljala tovarno v Rusiji, druga je dolgoletnemu ruskemu kupcu prodala računalniško opremo, tretjim pa je znani kupec plačal izdelavo notranje opreme. Tako v podjetju Tipro kot v Mizarstvu Kraljič so bili zelo presenečeni nad našim poizvedovanjem, v zadnjem pa so še pojasnili, do so družinsko podjetje, ki deluje od leta 1958, na ruskem trgu pa so navzoči že skoraj dvajset let. »Žal je bila praksa nakazil iz Rusije takšna, da so nakazila prihajala iz različnih držav in podjetij, na kar pa ne moremo vplivati,« je povedal Jože Kraljič.

Preostalih prejemnikov nam ni uspelo izslediti ali pa smo pri njih odkrili vzroke, ki bi lahko kazali na sumljive prakse.

Pridobljeni bančni podatki sicer kažejo, da je bilo med junijem 2012 in majem 2014 izvedenih 56 bančnih transakcij, katerih končni cilj so bili slovenski bančni računi v osmih bankah. Ker je Evropska centralna banka latvijski banki Trasta Komercbank, ki je imela poleg moldavske ključno vlogo v pralni shemi denarja, pred enim letom odvzela licenco, smo banke vprašali, ali so vsaj v zadnjem letu preverile, ali so se transakcije prek nje izvedle tudi na slovenske bančne račune. In še: ali so zaznale pritok sredstev iz pralnice denarja, ki je bila prvič razkrita že leta 2014.

Sumljive transakcije zaznala le NLB

V Novi ljubljanski banki so pojasnili, da z Moldindconbank in Trasto Komercbanko niso imeli neposrednega poslovnega odnosa, »zato so bile transakcije izvedene posredno, prek večjih priznanih evropskih bančnih skupin«. Tega, za katere bančne skupine gre, niso pojasnili, češ da bi s tem razkrili poslovne skrivnosti in kršili zakonodajo.

Priznali pa so, da so »notranji nadzorni mehanizmi v NLB sumljive transakcije zaznali že v letih 2012 in 2013«, ko so izvedli postopke po zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

Dejavnosti banke so se po zaznavi sumljivih transakcij nanašale na preverbo strank, njihovih poslovnih razmerij in izvora denarja, proučitev ozadja transakcij ter poročanje o ugotovitvah uradu za preprečevanje pranja denarja. Prav tako so, dodajajo, ravnali »skladno z usmeritvami Banke Slovenije na področju spremljanja poslovnih aktivnosti svojih strank«.

Podobna vprašanja smo postavili tudi Sberbank, Deželni banki Slovenije in DUTB kot pravni naslednici Factor banke. Na račune v teh bankah je iz pralnice denarja steklo več kot milijon evrov prilivov.

Iz Deželne banke, kamor je leta 2014 ista pravna oseba - Kerissaco Management Limited s Cipra - v le 35 dneh prejela kar sedemnajst plačil za elektronsko opremo v skupni vrednosti 3,6 milijona dolarjev (po sedanjem tečaju je to okoli 3,3 milijona evrov), so sporočili, da pri poslovanju spoštujejo nacionalne in evropske predpise o preprečevanju pranja denarja. In da njihovo delovanje nadzirajo ministrstvo za finance, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in Banka Slovenije. Do konkretne stranke se zaradi varstva podatkov niso opredelili.

Med junijem 2012 in majem 2014 je bilo izvedenih 56 bančnih transakcij, katerih končni cilj so bili slovenski bančni računi v osmih bankah. Foto: Shutterstock

Tudi v Sberbank, ki je v več kot polovični lasti ruske centralne banke, so poudarili, da spoštujejo vse relevantne predpise in sodelujejo s pristojnimi organi. Na račun v Sberbank je leta 2014 Jillava Shipping Limited s Cipra prejela devet nakazil v skupni vrednosti 1,8 milijona dolarjev (ali dobrih 1,6 milijona evrov), in sicer enega februarja, preostala pa nekaj mesecev pozneje v razponu 25 dni. Dvakrat so Jillavi, ki naj bi se ukvarjala s pomorskim prometom, plačali računalniško opremo, sedemkrat pa elektronsko opremo. V Sberbank so pojasnili, da so tudi v primeru Jillave, s katero so imeli »v preteklosti sklenjeno poslovno razmerje«, upoštevali vse predpise, in sicer tako »v času pod starim kakor tudi novim oziroma sedanjim lastnikom«.

DUTB bo ukrepala. Morda.

Ne nazadnje je v 66 dneh leta 2013 na transakcijski račun ciprske družbe Dorville Limited v Factor banki prek sedmih nakazil prispelo skupaj 1,7 milijona evrov. Toda v DUTB, ki je pravna naslednica banke, z informacijami, ki smo ji jih posredovali, niso bili seznanjeni, prav tako »z njimi ni bil seznanjen predsednik nekdanje izredne uprave Faktor banke, ki je mandat nastopila septembra 2013«. Spomnimo, takrat sta Banka Slovenije in vlada začeli nadzorovano likvidacijo Factor banke, ki ji je Svet Banke Slovenije postavil izredno upravo. Vodil jo je Klaus Schuster, nekdanji član uprave Volksbank.

V slabi banki so na naše vprašanje, ali bodo ukrepali, potem ko smo jih z informacijami seznanili mi, odvrnili: »V DUTB bomo podatke, s katerimi ste nas seznanili, preverili in v primeru njihove relevantnosti ukrepali skladno z zakonodajo.«

UPPD pa molči

Znano je, da urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD) na podlagi področnega zakona sistematično spremlja transakcije v in iz držav s tako imenovanega črnega seznama, med katerimi so večinoma davčne oaze. Moldavije (kaj šele Latvije ali Velike Britanije) na tem seznamu ni. Zanimalo nas je, zakaj - glede na to, da je bila pralnica denarja razkrita že leta 2014 in da v nekaterih državah potekajo preiskave - nismo nanj uvrstili vsaj še Moldavije.

Pojasnili so, da seznam pripravljajo »na podlagi seznamov oziroma ugotovitev mednarodnih organizacij, kot so FATF (Projektna skupina za finančno ukrepanje), UNODC (Urad ZN za droge in kriminal), IMF (Mednarodni denarni sklad) in OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj)«. Toda ker nobena od navedenih organizacij »v zvezi z Moldavijo ni ugotovila sistemskih pomanjkljivosti«, te niso uvrstili na seznam. Konkretnih primerov pa, so dodali, ne komentirajo.

Vztrajali smo, da vendar ne sprašujemo o konkretnem primeru, a vztrajal je tudi urad: »Na Uradu RS za preprečevanje pranja denarja vprašanje razumemo kot vprašanje o konkretnem primeru, zato ga ne bomo komentirali.«

Največ očiščenih milijonov je šlo na račune v NLB Foto: Shutterstock

Prav nič bolj povedni niso bili, ko smo jih nekaj tednov pozneje seznanili z informacijami o globalni pralnici denarja in 15 milijonih evrov, ki so - očiščeni - prispeli v Slovenijo. Zanimalo nas je, ali so transakcije zaznali, kako so se odzvali in zakaj niso izdali opozorila. Spet so pojasnili, da ne morejo komentirati »konkretnih podatkov o transakcijah, sredstvih ter posameznikih, ki so bili morda obravnavani v zvezi s sumi storitve kaznivega dejanja pranja denarja«. Tudi javnosti ne morejo obveščati. Ne morejo komentirati »konkretnih podatkov o transakcijah, sredstvih ter posameznikih, ki so bili morebiti obravnavani v zvezi s sumi storitve kaznivega dejanja pranja denarja«.

Prav nobenega alarma?!

Neuradno smo izvedeli, da naj bi bili o prilivih očiščenega denarja seznanjeni pristojni organi, toda na policiji so pojasnili, da »po do zdaj opravljenem preverjanju nismo prejeli prijave oziroma obravnavali primera«.

Na tožilstvo smo vprašanja poslali v petek popoldne, a nam do konca redakcije še niso mogli priskrbeti odgovorov. Predvidevamo, da bomo te prejeli danes.