Nemčija na poti v gospodarski čudež 2.0

Vodilni inštitut krepko zvišal napovedi rasti: letos 650 tisoč, prihodnje leto 490 tisoč novih delovnih mest.

Objavljeno
14. december 2017 17.57
Miha Jenko
Miha Jenko

Ljubljana – Nemški gospodarski stroj deluje z vse višjimi obrati. Naši najpomembnejši partnerici se obeta najvišja rast po letu 2011, napoveduje ekonomski inštitut Ifo, ki je napoved nemške rasti za 2018 zvišal kar za 0,6-odstotne točke, na 2,6 odstotka.

Vodilni nemški inštitut je ob tem zvišal tudi junijsko napoved gospodarske rasti za letos, in sicer z 1,8 na 2,3 odstotka. In ko nemška lokomotiva vleče s polno paro, gre bolje tudi Evropi – v tej luči je Ifo krepko, skoraj za celo odstotno točko, na 2,5 odstotka, zvišal tudi napoved rasti v evrskem območju v 2018.


Knjiga naročil najdaljša po letu 2007

Kaj je v ozadju te presenetljivo visoke in ugodne gospodarske dinamike? »V Nemčiji beležijo podobno dinamiko kot pri nas. Letos so odprli 650 tisoč novih delovnih mest, prihodnje leto pa še dodatnih 490 tisoč. Glavni razlog za višjo rast in izboljšano napoved je dejstvo, da se je povpraševanje po nemških izdelkih v tujini močno povečalo – in je zdaj že trčilo ob rob kapacitet. Nemška izkoriščenost kapacitet v predelovalni industriji je pri 87 odstotkih, to je zgodovinsko najvišje v zadnjem desetletju. To v praksi pomeni, da vsako dodatno naročilo dejansko pomeni tudi potrebo po novi naložbi, kar pomeni, da se njihov BDP povečuje dvakratno – prek izvoza in investicij, Knjiga naročil je najdaljša po letu 2007,« razloge za nastajajoči nemški gospodarski čudež 2.0 pojasnjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Nemčiji se tako letos obeta 4,3- prihodnje leto pa kar 5,6-odstotna rast izvoza, v obeh letih naj bi beleželi blizu štirodstotno rast naložb.

Ni delavcev, zato bodo plače višje

Druga zelo zanimiva in z rastjo povezana zgodba pa je nemški trg dela. Stopnja brezposelnosti je nizka, blizu polne zaposlenosti in še upada, z letošnjih 5,7 odstotka naj bi se v prihodnjih dveh letih znižala na 5,3 oziroma 4,9 odstotka. Nemški delodajalci več ne dobijo ljudi za nove zaposlitve, zato jih bodo morali v prihodnje primerno stimulirati – predvsem z višjimi plačami in bonusi.

»Ifo tako preprosto ocenjuje, da bodo plače rasle hitreje, v prihodnjih dveh letih naj bi se povečale za približno 3,5 odstotka, realno pa to pomeni za 1,5 odstotka, saj naj bi se cene v Nemčiji v tem času povečale za približno dva odstotka,« še pravi Ivanc in dodaja, da to ni tako visoka inflacija, ki bi ECB prisilila k začetku zviševanja obrestnih mer. Napovedi, da Nemčijo čaka dinamična gospodarska konjunktura, utrjuje tudi notranjepolitični vidik: v prihodnji nemški koaliciji ne bo vplivnega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja, zagrizenega zagovornika fiskalne discipline in zategovanja pasu, kar pomeni, da bo več prostora za ekonomsko politiko, usmerjeno v gospodarsko rast.

Priložnost tudi za slovenske izvoznike

Slovenska blagovna menjava z Nemčijo je lani dosegla skoraj 10 milijard evrov (približno četrtino slovenskega BDP), samo naš izvoz je presegel pet milijard evrov, zato ugodne nemške gospodarske napovedi prinašajo dobre obete tudi za naše izvoznike in ponudnike storitev.

»Nemška rast je dobra novica za našo avtomobilsko industrijo, proizvajalce bele tehnike, morda tudi za gradbenike v kakšni niši. Bo pa veliko odvisno tudi od konjunkture na največjih trgih po svetu. Največji trgovinski partner Nemčije so ZDA, tja prodajo devet odstotkov celotnega izvoza. Trumpova davčna reforma načeloma pomeni višjo rast za ZDA, po drugi strani videti, da bi se uresničili kakšni resnejši protekcionistični ukrepi,« komentira Ivanc. Poleg ZDA so najpomembnejše nemške izvozne partnerice še Francija, Velika Britanija, Nizozemska in Kitajska.

Ob tako visoki rasti niti ne preseneča napoved, da se Nemčiji prihodnje leto obeta proračunski presežek v višini 1,5 odstotka BDP, je pa rahlo presenetljivo, da to znaša kar dobrih 50 milijard evrov, oziroma četrtino več kot celoletni slovenski BDP. Ifo napoveduje, da se bo še nadaljeval zelo visok in mnoge sporen nemški presežek v plačilni bilanci, ki bo vseskozi znašal blizi osem odstotkov BDP (oziroma od 250 do 280 miliajard evrov).