Tiskane izdaje
Bruselj − V bitki z grško krizo se nadaljuje igra živcev, ki bi že v prihodnjih dneh utegnila dobiti dramatične razsežnosti, če Atenam in posojilodajalkam ne bo uspelo skovati vsaj za silo sprejemljivega kompromisa.
Po propadu nedeljskih pogajanj je evropska komisija razkrila, da je Sirizina vlada vsaj formalno pripravljena prilagoditi varčevalne cilje pričakovanjem posojilodajalk in privoliti v enoodstotni primarni proračunski presežek v letošnjem letu, toda v Bruslju opozarjajo, da »Grčija še ni pokazala verodostojne poti za doseganje ciljev«. Zavrnili so trditve grške vlade, da zahtevajo reze v konkretne pokojnine. Grški pokojninski sistem da je eden od najdražjih v EU, zato pričakujejo konkretne prihranke v njem.
Ti bi po mnenju treh institucij morali znašati odstotek BDP na leto. Grčija je po drugi strani ponudila le 71 milijonov evrov prihrankov ali 0,04 odstotka BDP. Po nedeljski pogajalski polomiji, po kateri je grški bankrot še korak bliže, sta obe strani pokazali pripravljenost za nadaljnja pogajanja. Grški premier Aleksis Cipras v ozadju trdnih stališč do pokojnin »po petih letih plenjenja« vidi politične razloge. Od institucij pričakuje realistična stališča. Naslednji rok za sklenitev sporazuma je zasedanje ministrov za finance z evroobmočja v četrtek v Luxembourgu.
Do konca junija, ko se bo iztekel rešilni program in ko morajo odplačati IMF 1,6 milijarde, je nato še nekaj časa. Teden dni pozneje bo še vrh EU. Negotovo je, ali so posojilodajalci še pripravljeni zavlačevati. Po poročanju Süddeutsche Zeitunga so članice iz območja z evrom že pripravile krizni načrt za Grčijo. Če v Luxembourgu ne bo dosežen sporazum, naj bi bil že konec tedna, najverjetneje v petek zvečer, v Bruslju sklican vrh voditeljev članic. Predvideno je, da bi Atene že konec tedna uvedle nadzor kapitalskih tokov. Banke v Grčiji bi bile nekaj dni zaprte.
Tudi o izstopu iz evra
V razpravah finančnih ministrov in visokih predstavnikov EU bankrot in »grexit«, grški izstop iz evroobmočja, nista več skrivana tema. Evropski komisar za digitalno gospodarstvo Günther Oettinger je evropsko komisijo pozval, naj pripravi načrt za ukrepanje v primeru grškega izhoda iz območja evra. Če Grčija pri pokojninski reformi ne bo popustila in bodo pogajanja spodletela, bo po njegovih besedah po 1. juliju postala krizno območje. Oettinger pričakuje težave na policijskem, energetskem in medicinskem področju.
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je pred gospodarskim odborom evropskega parlamenta dejal, da bodo nadaljevali zagotavljanje izredne pomoči grškim bankam, dokler bodo solventne. Frankfurt je v grških bankah izpostavljen že s 118 milijardami evrov ali dvakrat bolj kot konec lanskega leta. Če bi ECB zaprla pipo, bi bila Grčija na robu brezna. Četudi bi vsi vpleteni morali narediti še dodatni korak do sporazuma, je Draghi uporabil standardno formulacijo zadnjih dni: žogica je na grški strani.
Nemčija v reševanju Grčije: Janis in Aleksis stavita na Angelo
Berlin –Najprej so grški skrajneži nemško kanclerko Angelo Merkel slikali s hitlerjanskimi brčicami, zdaj je za finančnega ministra Janisa Varufakisa eno največjih upanj za rešitev grške krize. Pri tem pa so Grki enkrat že nagnali nemškega reševalca: v devetnajstem stoletju z Bavarske uvoženega kralja Otta.
»Nočemo še več denarja, Nemčija je že tako plačala veliko preveč,« je karizmatični grški finančni minister tolažil bralce najbolj branega nemškega dnevnika Bild. Hoče le, da v pogajanjih sodeluje kanclerka, saj bi se po njegovem prepričanju v tem primeru lahko dogovorili v eni sami noči. Seveda pa bi morala Angela Merkel priznati, da je bila varčevalna teorija popolnoma neuspešna, začeti je treba znova, in sicer s prestrukturiranjem dolgov. Janis Varufakis celo razmišlja o ugodnem posojilu iz reševalnega sklada ESM za odplačevanje sedanjih dolgov in nujne izdatke.
Kanclerka čaka na soglasje drugih članic EU
Nemška kanclerka se je v preteklih tednih res veliko ukvarjala s svojim radikalnim grškim kolegom Aleksisom Ciprasom, a brez soglasja evrskih in evropskih partnerjev najbrž ne bo stopila na minsko polje grške krize, pa naj si še tako želi, da Grčija ostane v skupni evropski valuti. Med kanclerkinimi motivi so gotovo tudi milijarde evrov, s katerimi Nemčija jamči za grško reševanje, krščanskodemokratska političarka pa je morda tudi upala, da bo prav mlada ekipa brez povezav s prejšnjimi vladajočimi elitami odpravila največja absurda sodobne Grčije, kot so davčne utaje bogatih in vplivnih.
Prejšnje sredinske vlade so pogosto obljubljale veliko in malo naredile, a so se na koncu vsaj strinjale s spoštovanjem grških obveznosti in oklevajoče tudi z reformami, s katerimi so si opomogle že nekatere druge evrske države. »Mirno čakam, da bodo ustanove sprejele realnost,« je pred zadnjo vrnitvijo k pogajanjem za grški časopis izjavil premier Cipras. Nemški zgodovinarji radi spominjajo, da je moral že prvi grški modernizator Janis Kapodistrias reforme plačati z življenjem, potem ko so nagnali kralja Otta, so Grki s prevelikimi dolgovi in tiskanjem denarja pomagali uničevati latinsko denarno unijo, iz katere so jih celo izključili.
Za številne Grke pa so za sedanje velike težave krivi predvsem drugi, zato morda ni čudno, da je prekipelo celo socialdemokratskemu prvaku in podkanclerju Sigmarju Gabrielu, ki je »teoretike igre« v grški vladi obtožil, da se igrajo s prihodnostjo svoje države in vso Evropo. Tudi nekateri nemški keynesijanski ekonomisti so Grčiji že priporočali razglasitev stečaja znotraj skupne evropske valute in to idejo je zagovarjal tudi Varufakis.
»Solidarnost že,
Iz zelo podobnih analiz pa Cipras in Varufakis sklepata popolnoma nasprotno in podpredsednik nemške CDU Volker Bouffier verjame, da ne smejo dovoliti, da bi se iz njih norčevala nemški skrajno nacionalistični NPD in skrajno levi Levici podobna atenska vlada, ki je svojim volivcem obljubljala preveč. »Solidarnost že, a nismo neumni,« je povedala njegova kolegica Julia Klöckner. »Mislim, da je Grčija v pokrski igri stavila previsoko.« Številni nemški politiki se bojijo tudi slabega zgleda, ki ga ta država ponuja drugim, opozicijski zeleni pa Grčiji predlagajo, naj zmanjša svoj »monstruozni vojaški proračun«. Medtem pa na Nemčijo in vse druge evrske države z zahtevami za reprogramiranje grških dolgov pritiska tudi Mednarodni denarni sklad.
