Tiskane izdaje
Bruselj – Kljub optimističnim pričakovanjem pred zadnjim zasedanjem finančnih ministrov skupine z evrom Grčiji še ni bil odobren naslednji obrok pomoči. Tudi novi zapleti niso izključeni.
V nočnem zasedanju je bilo kar nekaj taktiziranja, ki je spominjalo na drame, kakršne so redno spremljale reševanje Grčije po izbruhu krize leta 2010. Po zasedanju so udeleženci ocenjevali, da je na vseh straneh primanjkovalo nekaj premikov za odobritev obroka. Odločanje so preložili na naslednje zasedanje čez tri tedne. Ker Atene potrebujejo denar za plačilo zapadlih obveznosti v višini več kot šest milijard evrov julija, je še nekaj manevrskega prostora za odlašanje. Glede Grčije so se rešitve v dolgoletnem procesu praviloma sprejemale »tik pred zdajci«.
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je odgovornost za neuspeh pripisal predvsem IMF, ki da se je izkazala za posebno težkega sogovornika. V IMF že dolgo zahtevajo od evrskih upnic in Grčije bolj odločne reze, s katerimi bi zmanjšali dolžniško breme Grčije. Washingtonska institucija je pripravljena sodelovati v programu reševanju Grčije samo, če bo zagotovljena vzdržnost dolga. Po drugi strani je pogoj za nadaljnja plačila Grčiji finančno sodelovanje IMF v rešilnem programu. Schäuble glede tega ni nakazal nobenega popuščanja.
Iskanje izhoda iz tega začaranega kroga bo zaznamovalo ukvarjanje z Grčijo v prihodnjih tednih. Vodja oddelka IMF za Evropo Poul Thomsen je evrskim državam očital, da nimajo realističnih predstav o prihodnjih gospodarskih gibanjih v Grčiji. V Atenah so sicer sprejeli obsežen varčevalno-reformni sveženj s številnimi bolečimi ukrepi, tudi z znižanjem pokojnin, a v IMF so glede prihodnjih gibanj bolj pesimistični in od sprejetih reform ne pričakujejo zadostnega učinka. Schäuble se je sicer o dolžniških olajšavah pripravljen pogovarjati šele po koncu rešilnega programa za Grčijo prihodnje leto.
Po besedah vodje skupine z evrom, nizozemskega finančnega ministra Jeoroena Dijsselbloema so pripravljeni pokazati, kaj bi glede olajšav lahko naredili, »če bo treba«. Razumljivo je, da si v grški vladi prizadevajo za čim večje olajšave. Evrske upnice in Atene se sicer strinjajo, da bo Grčija še pet let po koncu programa morala imeti primarni proračunski presežek (v njem se ne upoštevajo stroški dolga) v višini 3,5 odstotka BDP. Koliko naj bi znašal presežek po letu 2023, je eno od kočljivih vprašanj. Ambiciozni varčevalni cilji so v očeh IMF neuresničljivi.
Ko je bil julija 2015 potrjen tretji rešilni program v višini 86 milijard evrov, je Slovenija na najvišji politični ravni dobila jamstva, da se bo njena nesorazmerno visoka izpostavljenost znižala. Z dvostranskimi posojili iz prvega reševanja Grčije pred sedmimi leti in različnimi instrumenti iz nadaljnjih faz, je izpostavljenost s tremi odstotki BDP najvišja med vsemi članicami. V povprečju se giblje med 2,1 in 2,2 odstotka. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman pričakuje, da se bo vprašanje rešilo v okviru zagotavljanja vzdržnosti grškega dolga.
»Kjer je volja, je pot,« je povedala ministrica. Predvsem v okviru mehanizmov EFSF in ESM bi bilo zmanjševanje bremena zapleten projekt. V izjavi skupine z evrom iz lanskega maja je bilo sicer zapisano, da bo upoštevano izjemno visoko breme nekaj članic. Vraničar Ermanova pa napoveduje, da bodo v prihodnjih mesecih opravljeni pogovori z institucijami in da bi zaveza morala biti izpolnjena. Kakšni konkretni ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti do Grčije bi lahko bili sprejeti, še ni hotela napovedovati.
