Podnebje v Luc Nganu je idealno za ličije

Zaradi nenehnih sporov s Kitajsko iščejo vietnamski kmetje nove trge za obilne pridelke sadja.

Objavljeno
11. avgust 2015 11.18
AFP
AFP
Skupina delavcev v sortirnici sadja na severu Vietnama sedi okoli velikanskega kupa ličijev. Previdno jemljejo sadeže v roke in jih skrbno razvrščajo po velikosti. Najlepši sadeži bodo končali na kitajskem trgu. »Kitajska je nesporno naš največji trg,« pravi 42-letni Tran Van Sang, trgovec s sadjem in lastnik velike sortirnice v Luc Nganu, majhnem mestu, ki leži severno od Hanoja.

V tem času leta se vse mesto ukvarja z ličiji. Sezona pobiranja teh sadežev je razmeroma kratka, saj traja le borih šest tednov. Iz uradnih podatkov je razvidno, da vietnamski pridelovalci okoli 60 odstotkov letine izvozijo v Kitajsko. Vendar trgovanje med sosednjima komunističnima državama močno ogrožajo nenehni medsebojni politični spori, tako da so se v Vietnamu počasi že začeli preusmerjati na nove trge. Letos so prve pošiljke tega eksotičnega sadja izvozili v Avstralijo in Ameriko.

Lani je bil vrhunec sezone ličijev prav v času, ko je nastal zastoj pomorskega prometa, in to zaradi spora, ki je med državama izbruhnil, potem ko je Kitajska v Južnem kitajskem morju postavila naftno ploščad na območju, ki si ga lasti Vietnam. »Bilo je zelo težko. Imeli smo izjemno bogato letino, kitajskih kupcev, ki smo jih pričakovali, pa preprosto ni bilo,« je med drugim povedal Sang.

Povečan apetit po ličijih

Kitajska je največja trgovinska partnerica Vietnama in zapleteni odnosi, ki vladajo med državama, v glavnem ne povzročajo kakšne občutnejše škode celotnemu trgovanju. Res pa je, da usodno vplivajo na določene panoge, kot je izvoz ličijev, sadja, ki v glavnem uspeva v severnem Vietnamu in v južni Kitajski. Trgovci, ki se ukvarjajo z izvozom tega sadja, so povedali, da so lani vse neprodane pošiljke ličijev preprosto pustili zgniti na različnih obmejnih območjih, kamor so jih prepeljali v upanju, da jih bodo vendarle izvozili v sosednjo državo. Letos pa so se kljub napetosti, ki še vedno vlada na morju, in to zaradi otokov, ki jih Kitajska gradi v spornih vodah, kitajski kupci vrnili v Luc Ngan in pokupili 50 odstotkov več ličijev kot leto poprej – okoli 40.000 ton.

Zaradi problemov s prodajo ličijev, s katerimi so se morali spopadati leta 2014, so se posamezni pridelovalci in trgovci odločili za nov korak v upanju, da bodo morda kje drugje našli bolj stabilne trge in morda tudi višjo ceno za svoje pridelke. Količina ličijev, ki so jih letos izvozili v Avstralijo in Ameriko, je bila majhna – skupaj 35 ton –, vendar pa je to, kot trdijo strokovnjaki, pomemben korak v pravo smer.

»Vietnamu bi lahko v prihodnjih nekaj letih, kar zadeva izvoz ličijev, uspelo izvesti uspešen prodor na svetovne trge,« poudarja Mai Xuan Thin, generalni direktor družbe Red Dragon, ki se ukvarja z izvozom sadja. »Če se bo država osredotočila na varnost živil in upoštevala višje standarde, ki veljajo v ZDA in Avstraliji, se bo izvoz v prihodnjem letu zagotovo občutno povečal.«

Avstralski uvoznik sadja Alex Alexopoulos pravi, da bi bil uvoz vietnamskih ličijev, ki bi jih iz Vietnama dostavljali v Melbourne, zagotovo zelo uspešen projekt. »Z letalom bi sadje veliko hitreje dostavljali v Avstralijo. To pomeni, da bi odpravili sedanjo prakso, ko pošiljke sadja s tovornjaki najmanj štiri dni potujejo s severa na jug celine,« je dejal. »V Melbourne bi tako iz Vietnama dovažali resnično sveže ličije, naš glavni cilj pa je prav prodaja svežega sadja,« je še dodal Alexopoulos.

Vietnam, ki velja za enega največjih izvoznikov kave, riža in ostrigarjev, se zdaj počasi vse bolj posveča tudi izvozu sadja. Za zdaj je med največjimi azijskimi izvozniki sadja na osmem mestu, na prvih treh mestih pa so še vedno Kitajska, Tajska in Indija. V Vietnamu se sadje v glavnem proda na domačem trgu, je pa res, da se zadnje čase pospešeno povečuje tudi izvoz. Iz uradnih podatkov je razvidno, da so leta 2011 iz Vietnama izvozili za 622 milijonov dolarjev različnega sadja, leta 2014 pa je izvoz že dosegel 1,4 milijarde dolarjev.

V prihodnjih nekaj letih načrtuje vlada desetkratno povečanje izvoza sadja, pri čemer bo poudarek predvsem na izvozu longana (sadeža, podobnega ličiju), pitaje in ličija. Robert Guillermo, strokovnjak v ameriškem ministrstvu za kmetijstvo, je prepričan, da bo postal Vietnam uspešen izvoznik različnega sadja. »Na lestvici od ena do deset bi Vietnam uvrstil na osmo mesto. Moram priznati, da dobro delajo in da upoštevajo vse naše nasvete.«

S cenami zadovoljni

Z vzpostavitvijo novih trgov bi se zmanjšala odvisnost Vietnama od Kitajske, pravi Nguyen Van Tuat, podpredsednik Akademije kmetijskih znanosti, ki med drugim poudarja: »Vietnam mora poskrbeti za to, da bodo njegovi izvozni trgi bolj raznovrstni. Ti trgi morajo postati bolj aktivni in gospodarsko bolj dobičkonosni.«

Vietnam je del tranpacifiškega partnerstva, velikega trgovinskega sporazuma pod vodstvom ZDA, ki ga bodo predvidoma dokončno potrdili v letošnjem letu. Sporazum bo tukajšnjim pridelovalcem prinesel veliko koristi, hkrati pa prinaša tudi določena tveganja. »Vietnam se bo moral spopasti z izjemno močno konkurenco, kar zadeva kakovost in ceno pridelkov. To bo za vse nas velik izziv.«

Kmetje, ki bodo svoje pridelke podajali avstralskim in ameriškim kupcem, bodo dobili okoli 20 odstotkov običajne tržne cene, je povedal Nguyen Huu Dat iz Vietnamskega oddelka za zaščito rastlin. »Na splošno so v primerjavi z lanskim letom, ko ni bilo kitajskih kupcev, zdaj cene visoke in stabilne. Kmetje so več kot zadovoljni,« je še dodal Nguyen Huu Dat.

Nguyen Thi Nghi, 56-letna kmetovalka iz severne province Thanh Ha, upa, da bo s prodajo ličijev v Avstralijo vsaj podvojila družinske prihodke. »Zdaj zasluži moja družina okoli 20 milijonov dongov (900 dolarjev) na leto. Zdaj ko so se nam odprli novi trgi, upam, da se bodo naši prihodki povečali na 50 do 60 milijonov dongov.«

Nguyen Thi Nu, 55-letna kmetovalka iz province Hai Duon, pa pri tem dodaja, da se bodo morali zaradi kupcev iz tujine odreči uporabi pesticidov. Vietnamski izvoz se nenehno srečuje s problemi, ki zadevajo neoporečnost hrane. Pred kratkim je Evropska unija prepovedala uvoz nekaterih izdelkov, ker naj bi vsebovali snovi, s katerimi so poskušali pridelovalci preprečiti širjenje določenih bakterij, pred kratkim so izdali opozorilo zaradi sledi antibiotikov, ki so jih odkrili v rakih.

»Nikoli ne uporabljam kemičnih sredstev,« je poudarila Nguyen Thi Nu. »Podnebje v naši provinci je idealno za gojenje ličijev. Ljudje z vsega sveta prihajajo sem samo zato, da bi kupili naše sadje.«