Tiskane izdaje
New York - Trgovinska zmeda v ameriškem kongresu bo trajala vsaj še šest tednov, za kolikor je spodnji dom podaljšal rok, v katerem bodo ponovno poskusili sprejeti zakonski paket, ki bi omogočil Beli hiši samostojna pogajanja o prostotrgovinskih sporazumih. Najbolj je ogroženo povezovanje z Azijo, brez njega naj bi usahnil tudi ameriški vpliv na tem kontinentu.
Kongresna matematika je zapletena računica dveh zakonov, prvi zakon o pooblastilu predsedniku za pospeševanje trgovine (TPA), ki prepušča Beli hiši pogajanja o vsebini prostotrgovinskih sporazumov, kongresniki pa jih nato potrjujejo (ali zavrnejo) po hitrem postopku kot celoto, ne da bi posegali v njihovo vsebino. Ob uporu na levici proti takšnemu povezovanju so demokrati v senatu povezali sprejetje TPA s podaljšanjem programa za pomoč delavcem (TAA), ki bi jim trgovinska globalizacija odžrla delovna mesta.
Republikansko vodstvo spodnjega doma je nato ta paket razvezalo v dve glasovanji, saj so upali, da bodo s pomočjo republikancev, ki so naklonjeni utrjevanju gospodarskih povezav, potrdili hitri postopek, s pomočjo delavskim pravicam naklonjenih demokratov pa pomoč delavcem. A se je uresničil samo prvi del načrtov, saj so jih demokratski poslanci presenetili in zavrnili program pomoči ter tako ustavili celoten paket. Do torka se kljub obsežnemu lobiranju na desnici razmerje sil v spodnjem domu ni spremenilo, zato so podaljšali ponovno odločanje o programu TAA do 30. julija, ko se začno kongresne poletne počitnice.
Široka koalicija
Republikanski vrh v spodnjem domu se je zadnje dni pridušal, da so predsednik Barack Obama in najvišji vladni predstavniki konec tedna zelo mlačno pritiskali na demokrate, naj spremenijo glasovanje. Toda ob pritisku sindikatov, ki so že sprožili negativno kampanjo proti demokratskim poslancem, ki so podprli pot do prostotrgovinskih sporazumov, je bilo zelo malo možnosti za preobrat. Na precejšnjo enotnost v stranki kaže tudi odločitev predsedniške kandidatke Hillary Clinton, da stopi na stran upornikov, čeprav je po štetju CNN kot zunanja ministrica kar 45-krat podprla sklepanje prostotrgovinskih sporazumov.
Še posebej, ker sporazumom poleg tokrat enotnih sindikatov nasprotuje širok spekter progresivnih skupin. Najbolj vplivne okoljevarstvene skupine (Greenpeace, Sierra Club, Friends of Earth ...) se bojijo, da bo povezovanje z Azijo znižalo sedanja okoljska merila. Skupine za zaščito potrošnikov skrbi, da je ogrožena varnost prehrane, zveza družinskih kmetij vidi sporazum kot pomoč industrijskemu kmetovanju pri pritiskanju na male kmete. Veliko skrbi povzroča varovanje intelektualne lastnine, ki naj bi posegalo v svobodo govora in pravico do zasebnosti.
Tako široka fronta naj bi odtehtala lobistično moč gospodarstva, ki podpira odstranjevanje meddržavnih ovir. Po analizi raziskovalne organizacije MapLight, ki preučuje vpliv denarja v politiki, je kampanja nasprotnikov sporazuma za zdaj zelo učinkovita, saj so poslancem namenili skoraj devetkrat manj denarja (dobrih 23 milijonov dolarjev), kot so ga ti dobili od podpornikov prostotrgovinskih sporazumov (slabih 198 milijonov dolarjev). »Smešno bi bilo misliti, da bi sindikati lahko tako prestrašili demokrate v kongresu, če ti ne bi bili naveličani pritiskov korporativnih elit in demokratskega predsednika v njihovi oblasti,« je zatrdil sourednik liberalnega štirinajstdnevnika The American Prospect Robert Kuttner.
Vzvodi moči
Demokratski upor in kongresni zaplet ogrožata predvsem povezovanje ZDA z 11 drugimi državami ob obalah Tihega oceana (sporazum TPP), ameriški mediji skoraj ne omenjajo pogajanj o povezovanju z Evropsko unijo (sporazum TTIP), pri katerih se podobni strahovi o prevladi interesov mednarodnih podjetij in zniževanju okoljskih in potrošniških meril vrstijo predvsem na evropski strani. Bela hiša bo brez zagotovila, da ob koncu pogajanj ne bo več posegov v dogovorjeno, praktično izgubila pogajalsko moč.
Predsednik Obama je zastavil sporazum TPP kot enega ključnih ciljev svoje zunanje politike, ko je sprožil znameniti zasuk k Aziji, saj si želijo ZDA ob hitrem gospodarskem ter vojaškem vzponu Kitajske ohraniti svoj vpliv v regiji. »Če ne bo dogovora [o trgovinskem povezovanju], kakšni so vaši vzvodi moči?« je Američane v ponedeljek vprašal zunanji minister Singapurja K. Shanmugam. Po njegovih besedah je izbira jasna, »ali želite biti del regije ali ne«, saj bo ob morebitnem propadu gospodarske povezave »vaš edini vpliv sedmo ladjevje [bojna skupina ameriške mornarice], tega pa si ne želite uporabiti«.
Propad TPP bi osupnil države Tihooceanskega loka, je zatrdil Šunpej Takemori, profesor ekonomije na univerzi Keio v Tokiu. »Kitajska pritiska, če bodo ZDA le stale ob strani, bo to tragedija,« je dejal za New York Times. To bi bil hkrati že drugi neuspeh ameriške gospodarske diplomacije, ki je zaman poskusila ustaviti širitev kitajske »svetovne banke«, Azijske banke za naložbe v infrastrukturo (AIIB), saj so številne ameriške zaveznice preslišale mnenje Washingtona in postale njene ustanovne članice.
