Tiskane izdaje
Poljska je eno največjih gospodarstev v Uniji in edino, ki se v času splošne gospodarske krize ni znašlo v recesiji. Ta država se že nekaj časa uvršča med najzanimivejše točke na svetovnem investicijskem zemljevidu, v zadnjem času pa tudi njeni vlagatelji iščejo priložnosti na tujem.
Prav zato bo v Ljubljani prihodnji teden tudi slovensko-poljska konferenca z naslovom Poljska – dežela priložnosti, na kateri se bodo srečali gospodarstveniki in vlagatelji iz obeh držav.
Poljsko gospodarstvo je lani zraslo za 3,4 odstotka, letos naj bi po napovedih evropske komisije doseglo 3,3 odstotka. Glavno gonilo rasti te države z več kot 38-milijonskim trgom je po besedah Marka Jareta z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) domače povpraševanje, spodbudna denarna politika, uspešno črpanje evropskih sredstev in tuji vlagatelji. Ti so po dosegljivih podatkih od leta 2003 do leta 2014 v Poljsko vložili več kot sto milijard evrov neposrednih tujih naložb in tako podprli skoraj 3000 projektov.
Med tremi najprivlačnejšimi
Poleg tega je ta država v letih med 1990 in 2014 s privatizacijo, kjer so bili kupci pogosto tudi tujci, iztržila dobrih 36 milijard evrov. »Kljub skepticizmu nekaterih strokovnjakov, da Poljska lahko izgubi svoj konkurenčni položaj, če vlada ne bo uspešno izvedla konsolidacije javnofinančnega sistema, se po ocenah nekaterih renomiranih ekonomskih analitskih hiš, ta uvršča celo na tretje mesto v svetovnem merilu, kamor se izplača vlagati v prihodnjih treh letih – takoj za Kitajsko in Indijo,« pravi Jare.
Čeprav je bila Poljska pri nas v tem smislu v preteklosti nekoliko prezrta, je slovensko gospodarstvo na Poljskem bolj prisotno kot poljsko pri nas. Blagovna menjava je lani dosegla 1,3 milijarde evrov, pri tem je Slovenija v to državo izvozila za 745 milijonov evrov blaga, od tam pa uvozila za 547 milijonov evrov. Blagovna menjava je tako presegla številko pred gospodarsko krizo.
Povečuje se tudi obseg neposrednih tujih naložb med državama, čeprav je še vedno majhen. Slovenija je imela lani na Poljskem za 65 milijonov neposrednih tujih naložb, Poljska pri nas pa le slabih sedem milijonov evrov. Po podatkih GZS je na Poljskem v mešani lasti ali v popolni slovenski lasti okoli 30 podjetij, med katerimi sta največje Krka in Gorenje, ki imata tam proizvodnjo. Družbi Senzilab in Apis Vita pa sta, denimo, prevzeli poljski podjetji.
Zelo velik trg
Poljska je že nekaj let v velikem infrastrukturnem investicijskem ciklusu. Po gradnji avtocest se je lotila še posodobitve železnic. Po podatkih njihovega ministrstva za zakladništvo skupna vrednost naložb poljskih železnic znaša 16 milijard evrov, za kar so pridobili večinoma evropska sredstva. Na Poljskem je tako veliko priložnosti za gradbeništvo in z njim povezanimi industrijami. Jare pravi, da po mnenju poznavalcev posle laže dobijo konzorciji izvajalcev s podporo bank ali finančnih institucij.
Čeprav je na Poljskem država prodala večino njihovih podjetij, v lasti jih ima le še malo več kot 220 in zdaj prodaja manjšinske deleže, se še vedno najdejo tudi privatizacijske priložnosti. Wojciech Kowalczyk z njihovega ministrstva za zakladništvo je v nedavnem pogovoru za Delo povedal, da je možna uvrstitev določenih državnih podjetij na borzo. Poljska vlada se je že leta 2012 strinjala s prodajo dela deleža v energetski družbi PGE, v zavarovalnici PZU in banki PKO PB, pri čemer bi država ohranila kontrolni delež. Poljska velja za državo, ki je sicer odrta do tujega kapitala. Tako ima, kot pojasnjuje Jare, po državi 14 posebnih ekonomskih con, kjer so vlagatelji upravičeni do različnih oblik pomoči – od lažje pridobitve različnih dovoljenj do oprostitve plačila davka na dobiček, finančnih subvencij za nova delovna mesta ali inovacije, višina pomoči pa je obratno sorazmerna z razvitostjo regije.
Veliko priložnosti
»Na Poljskem je še vedno veliko priložnosti tako za prevzeme kot za neposredne tuje investicije,« meni Jare in opozarja, da slovensko gospodarstvo te priložnosti premalo izkorišča.
A če so bile naložbe v tej državi do pred kratkim usmerjene predvsem na domač trg, se njena podjetja zdaj vse bolj internacionalizirajo. Poljska državna banka za posebne namene BGK je, denimo, junija sporočila, da bo v prihodnjih 12 mesecih prek razširitvenega sklada FEZ za naložbe poljskih podjetij v tujini namenila 24 milijonov evrov.
Največja naložba pri nas
Poljaki se postopno ozirajo tudi po slovenskih podjetjih in drugih trgih nekdanje Jugoslavije. Konec julija je družba Tesla Recycling, hčerinsko podjetje poljskega Elemental Holdings, z Gorenjem podpisala pogodbo o nakupu večinskega deleža Gornje surovine vključno z njenimi hčerinskimi družbami – Kemis Valjevo, Kemis Bih in Cleaning System Šabac. Kupec bo v treh obrokih za podjetje odštel 29 milijonov evrov, zmanjšanih za dolg ob zaključku transakcije, kar je največja poljska naložba v Sloveniji do zdaj. Kmalu bi lahko bila na obzorju nova poljska naložba, saj je sklad Abris Capital tudi v igri za dokapitalizacijo sladkogorske Palome.
V približno 50-članski poljski delegaciji, ki bo prihodnji teden prišla najprej v Slovenijo, nato pa pot nadaljevala v republike nekdanje Jugoslavije je tudi poljska državna zavarovalnica PZU. Ta je pred dobrim letom dni izdala za 500 milijonov evrov evroobveznic s petletno dospelostjo, ki naj bi jih po pojasnilih njihovih vodilnih porabili za nakupe in prevzeme, saj se hočejo širiti. V PZU pojasnjujejo, da bo zavarovalnica v skladu s svojo strategijo dejavnost v tujini širila tako z organsko rastjo na trgih, kjer je zavarovalnica že prisotna, kot prek prevzemov na trgih z dobrimi napovedmi. »Zato PZU proučuje možne investicijske priložnosti v zavarovlniškem sektorju v Srbiji, na Hrvaškem, v Sloveniji in drugih državah v balkanski regiji,« dodajajo. Neuradno je mogoče izvedeti, da bi jih zanimala tudi Zavarovalnica Triglav. V PZU načrtujejo, da bodo s širitvijo na tujih trgih ohranili vodilni položaj na regionalnem trgu. Pričakujejo, da bo zaradi prevzemov in učinkovitega upravljanja delež premij iz PZU dejavnosti na tujem leta 2020 znašal več kot osem odstotkov.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
