Prebežniki najprej strošek, nato motor rasti

Ljubljana, Bruselj – Evropska komisija in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) Sloveniji za letos napoveduje višjo gospodarsko rast, za leto 2016 pa svoje obete poslabšujeta. Tudi evropsko gospodarstvo na sploh nadaljuje okrevanje s stabilno, a zmerno rastjo.

EBRD je letošnjo napoved gospodarske rasti za Slovenijo zdaj zvišala na 2,3 odstotka, torej za 0,3 odstotne točke, napoved za našo državo za prihodnje leto pa je za prav toliko znižala – na natančno dva odstotka. Analitiki te banke s sedežem v Londonu tako zdaj napovedujejo, da bo slovensko rast v drugi polovici letošnjega leta in leta 2016 poganjalo domače povpraševanje. Porabo prebivalstva bodo spodbujale nižajoče se obrestne mere, povečevanje zaupanja potrošnikov in višji razpoložljivi dohodek, saj se realne plače postopno povečujejo, stopnje brezposelnosti pa se znižujejo, po drugi strani bodo boljše poslovno zaupanje in nižji stroški financiranja podpirali zasebne naložbe: tako so napovedi za našo državo razkrili v EBRD. A napovedi za slovenske državne investicije so pričakovano precej manj obetavne: v drugi polovici tega leta bodo sicer še nekoliko porasle, ko bomo postrgali še zadnja evropska sredstva iz proračunskega obdobja 2007–2013, leta 2016 pa se bodo znižale, saj bomo takrat šele na začetku nove evropske proračunske perspektive 2014–2020. Posledično je zato tudi nekoliko nižja napoved rasti za prihodnje leto.

Države, ki jih pokriva EBRD (Srednja in Jugovzhodna Evropa, Turčija, Rusija in nekdanje sovjetske azijske republike, države južnega in vzhodnega Sredozemlja) bodo letos sicer dosegle najnižjo rast sploh, saj se bo njihov BDP povečal za le 0,2 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se le zvišal za 1,6 odstotka. Vzrok za letošnje težave je predvsem padec cen nafte in drugih surovin ter huda recesija v Rusiji in Ukrajini. Relativno bolje pa kaže državam, ki so neto uvoznice energije, in izvoznicam na evrsko območje – med te sodijo Poljska, Slovaška in tudi Slovenija.

Proračun na najbolj optimistični predpostavki

Primerjava zadnjih gospodarskih napovedi petih različnih institucij (evropska komisija, EBRD, IMF, Umar, Banka Slovenije) nam pokaže, da so po pričakovanjih najbolj optimistični v uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), kjer za prihodnje leto napovedujejo 2,3-odstotno gospodarsko rast – na tej predpostavki je zasnovan tudi načrt prilivov za državni proračun za prihodnje leto, ki je v sprejemanju v državnem zboru. Najbolj konservativen je sicer Mednarodni denarni sklad, ki za leto 2016 predvideva le 1,8-odstotno rast slovenskega gospodarstva, le za desetinko sta višji napovedi evropske komisije in Banke Slovenije. Na Umarju pojasnjujejo, da »so te sicer majhne razlike med napovedmi predvsem posledica različnih predpostavk o intenzivnosti rasti izvoza in državne potrošnje«.

Recesija le v Grčiji

V območju evra, kjer se bo letos BDP zvišal za 1,6 odstotka, bo rast prihodnje leto za še 0,2 odstotne točke višja. Stopnja brezposelnosti se bo postopno zniževala z letošnjih 11 odstotkov na 10,3 odstotka čez dve leti. Prihodnje leto bo kot edina država v recesiji ostala Grčija, z minus 1,3 odstotka. Njen javni dolg se bo približal dvesto odstotkom BDP. Pred januarskih prihodom Sirize so bile napovedi veliko bolj pozitivne. Po zadnji bruseljski napovedi bi po letošnjem nadaljevanju okrevanja prihodnje leto z 2,9 odstotka morali imeti eno najvišjih rasti v EU.

Grčija je v EU po razsežnostih krize, dolgoletni odsotnosti politične volje za reforme in disfunkcionalnosti administracije v izvajanju že tako poseben primer. Nekoč krizna Irska bo letos imela rekordno šestodstotno rast. Tudi Španija z 3,1 odstotka hitro lovi zaostanek. Portugalska je z 1,7 odstotka okoli evropskega povprečja. Ciper bo rešilni program končal marca in ne bo več zaprosil za nadaljnjo pomoč. V Nikoziji so brez večjih težav izvajali zahteve upnic in so že izšli iz recesije.

Hrvaška je po šestih letih recesije začela okrevati hitreje, rast se bo do leta 2017 zvišala z 1,1 na 1,7 odstotka. Kljub temu je letošnji BDP za še več kot deset odstotkov nižji kot leta 2008. V Bruslju so manj zadovoljni s proračunskimi gibanji v nekaj članicah. O Španiji so že tako prepričani, da s svojim predlogom proračuna ne bo izpolnila zavez. Posebna težava je Francija, ki je spomladi dobila še en odpustek. Rok, po katerem mora primanjkljaj spraviti pod triodstotno maastrichtsko mejo, se bo iztekel leta 2017. Po napovedih ji s 3,3-odstotno »luknjo« ne bo uspelo.

Po bruseljski analizi si EU od beguncev – do leta 2017 jih bo menda prišlo do tri milijone – lahko obeta več rasti in delovnih mest. Seveda bodo tranzitne in ciljne države zaradi njih najprej imele stroške, ki zadevajo namestitev, jezikovne tečaje, izobraževanje, a srednjeročno in dolgoročno bo bilanca pozitivna. Po raziskavah, na katere se sklicuje Bruselj, priseljenci iz nečlanic EU dobijo iz državne blagajne manj, kot vanjo plačajo z davki in prispevki. Učinek na skupni BDP bo po besedah gospodarskega komisarja Pierra Moscovicija rahlo pozitiven.

Uspeh bo odvisen od njihove integracije na trgu dela. Če bi prebežniki imeli enako strukturo izkušenj kot domačini, bi v EU že prihodnje leto pripomogli k rasti BDP za 0,21 odstotka. V primeru njihove nižje usposobljenosti bi bila rast 0,14 odstotka. K rasti bi pripomogli tako javni izdatki zanje kot tudi večji obseg delovne sile na trgu. Bo se pa nekoliko znižal BDP na prebivalca. V Nemčiji kot državi, v katero prihaja največ beguncev, evropska komisija napoveduje pozitivne učinke na BDP vsaj v višini okoli polovice odstotka do leta 2020.