Tiskane izdaje
Po pripravljeni finančni konstrukciji bi 8,7 milijarde šlo iz reševalnega sklada EFSF, 3,5 milijarde iz IMF in 3,3 milijarde od ECB (dobički iz grških obveznic v njeni lasti). Denar naj bi bil izplačan v štirih obrokih.
Če bi Grčija sklenila sporazum z upnicami, ga potrdila v parlamentu in sprejele tudi prve zakone, bi takoj dobila prvi obrok, 1,8 milijarde, s katerim bi odplačala obveznosti do IMF, ki zapadejo v torek.
(Foto: Alkis Konstantinidis/Reuters)
»Velikodušna ponudba«
Upnice pričakujejo od Grčije, da po sklenitvi sporazuma v skladu z njim spremeni proračunske načrte in tudi zakonodajo o DDV.Da bi lahko dobila nadaljnje obroke pomoči, bo morala v skladu s sprejetim programom uresničevati reformno-varčevalne zaveze.
Del denarja za pomoč iz EFSF, okoli 5 milijard, bi prišel iz preostanka, 10,9 milijard, iz sklada za kapitalske injekcije grškim bankam.
Glasnik nemškega finančnega ministra je ponudbo treh institucij Grčiji že označil za »res velikodušno«.
Evropskupina zopet jutri ob 17. uri
Grški finančni minister Janis Varufakis je zahteve institucij glede reformno-varčevalnih korakov označil za čudne in nesprejemljive. Finančni ministri držav z evrom bodo jutri ob 17. uri obravnavali tako sporazum z Grčijo, ki ga institucije še pripravljajo, kot tudi načrt finančne pomoči v prihodnjih mesecih.
Odprto vprašanje ostaja, ali bo Atenam uspelo dobiti obljubo o prestrukturiranju dolgov. Grčiji namreč gotovo ne bo izpolnila cilja iz veljavnega programa, po katerem bi do leta 2022 morala spraviti dolg znatno pod 110 BDP. Dolgove bi lahko prestrukturirali z nadaljnjim podaljšanjem zapadlosti posojil in znižanjem obresti.
(Aleksis Cipras. Foto: Philippe Wojazer/Reuters)
Cipras: Evropska načela ne temeljijo na izsiljevanju in ultimatih
Največje nesoglasij med stranema je na področju davkov in pokojnin. Ena od težav je, da bi Grčija pokojninsko reformo uveljavila šele konec oktobra. Institucije zahtevajo, da začne veljati ob sprejetju svežnja. Med voditelji članic je veliko strahov glede uresničevanja grških zavez v prihodnjih mesecih, saj zaupanja v grško vlado skorajda ni več.
Nemška kanclerka Angela Merkel je po končanem vrhu EU soboto postavila za zadnji rok za sklenitev sporazuma. Ob tem pa je Aleksisa Ciprasa pozvala, naj sprejme »izjemno velikodušno ponudbo«. Sama načrta B v reševanju grške krize nima.
Več voditeljev je ponoči poudarilo, da bi se začela priprave na uresničitev načrt B, če bi pogajanja jutri spet spodletela.
Aleksis Cipras je ob odhodu z vrha EU povedal, da evropska načela, kakšna sta demokracija in solidarnost, ne temeljijo na izsiljevanju in ultimatih. Napovedal je nadaljevanje bitke za grške in evropske ljudi.
Tusk in Juncker: Ne gre za ultimat
Po besedah predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja skupni predlog treh institucij ni ponudba »vzemi ali pusti«. Grška stran je opozorila na nekaj razlik v stališčih, jutri naj bi se finančni ministri pogajali. Pojasnil je, da ni bilo nobenega ultimata
»Sem optimističen, a ne preveč optimističen,« je povedal Juncker. Po narejenem napredku v zadnjih dneh »je realna možnost za sporazum«. Jutri naj na ne bi bil samo ključni dan za Grčijo, marveč tudi za celotno območje evra.
»Ni ultimat, če opozarjamo, da bo čez nekaj dni igra končana (game over),« pa je ocenil predsednik evropskega sveta Donald Tusk.
