Srečanje G7: vojne, begunci, terorizem in demokratična načela

Garmisch-Partenkirchen − »Protestiram proti špekuliranju z denarjem in vsem drugim napakam sistema,« je v bavarskem alpskem letovišču, ki je ta konec tedna izhodišče za vrh sedmih industrijskih držav G7, povedal študent Philipp iz Regensburga. »Dol z imperializmom! Dol s kapitalizmom!« so medtem vpili drugi demonstranti.

»Koliko demonstrantov bi se sploh odpravilo na zgornjo Bavarsko, če bi bili med udeleženci vrha tudi voditelji nedemokratičnih, avtoritarno vodenih držav?« so pred vrhom spraševali pri nemškem konservativnem časopisu FAZ. »Kot da so se zbrali krivci za vse težave tega sveta, in ne šefi držav in vlad zahodnih demokracij!« Najbolj zagreti demonstranti so se iz Garmisch-Partenkirchna odpravili na večurni gorski pohod proti gradu Elmau, kamor je nemška kanclerka Angela Merkel z bavarskim premierom Horstom Seehoferjem povabila ameriškega predsednika Baracka Obamo in francoskega Françoisa Hollanda ter ministrske predsednike Shinza Abeja iz Japonske, Stephena Harperja iz Kanade, Davida Camerona iz Velike Britanije in Mattea Renzija iz Italije. Tokratnega vrha so se udeležili tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, predsednik evropskega sveta Donald Tusk ter predstavniki številnih drugih mednarodnih organizacij.

Evropski udeleženci so bili zaskrbljeni zaradi Grčije, ena osrednjih tem pogovorov pa je bila tudi kriza med Rusijo in Ukrajino, potem ko so se zadnje dni vneli najhujši spopadi po februarski sklenitvi drugega premirja iz Minska. Morebiten konec tega sporazuma bi kanclerki Merklovi in predsedniku Obami prinesel hude dileme, saj je zahodna diplomacija upala na postopno razelektritev krize. Ruski predsednik je v intervjujih za evropske medije nastopil pomirljivo in spet opomnil, da se je že pred časom zavzel za svobodno gospodarsko območje od Lizbone do Vladivostoka, a mu mnogi zahodni voditelji ne verjamejo več. Večje zaostritve v Ukrajini bi v ameriškem kongresu še okrepile zahteve za oborožitev Ukrajine tudi s težkim orožjem, Natove sile že izvajajo manevre v neposredni ruski soseščini. Na pobudo japonskega premiera Abeja so državniki razpravljali tudi o napetem položaju v Južnokitajskem morju, kjer vojaške mišice razkazuje Kitajska.

Zaradi številnih kriznih območij se večina razvitih držav ubada z velikim navalom beguncev, proti evropskim državam tudi za ceno svojih življenj prodirajo tisoči iz severne Afrike in z Bližnjega vzhoda. »Opazujemo lahko največje povečanje migrantov po drugi svetovni vojni, teh je že več kot 51 milijonov,« je povedala Derakhshan Qurban-Ali iz kanadske organizacije G7 Research Group, tudi sama potomka beguncev iz Afganistana po prevzemu oblasti talibov v tej državi. Ti ljudje ne bodo odnehali, ker jim pogosto gre za golo preživetje, meni strokovnjakinja in Evropi predlaga še večjo pomoč državam, ki mejijo na najbolj krizna območja, pravičnejšo delitev priseljenskega bremena ter večjo integracijo. Za zgled navaja Nemčijo, ki sprejema največ beguncev v EU in kjer zaradi nizke rodnosti vsaj mnogi gospodarstveniki priseljevanje že vidijo kot del rešitve, ne le problema.

S to problematiko so povezane številne druge teme z letošnjega vrha G7, med njimi terorizem, ki se še posebej razrašča na območjih, ki jih zapuščajo migranti. Nemška diplomacija verjame, da je treba več pozornosti posvetiti razvoju afriških držav, boju proti katastrofalnim nalezljivim boleznim, kot je ebola, ter okoljevarstvenim problemom. Z območij, prizadetih z naravnimi katastrofami, mnogi bežijo pred lakoto.

Da bi se osvobodili videza zagovornikov neusmiljenega kapitala, so nemški gostitelji na dnevni red postavili tudi zavzemanje za socialno stabilne delovne razmere v manj razvitih državah, kamor podjetja razvitih držav selijo svojo proizvodnjo. Dve leti po tragediji v bangladeški tekstilni tovarni Rana Plaza, kjer je umrlo več kot 1100 ljudi, so mnogi še vedno ogroženi, pri Mednarodni organizaciji dela ILO tudi ocenjujejo, da v svetu dela okrog 168 milijonov otrok, 21 milijonov ljudi pa so žrtve prisilnega dela. Angela Merkel je na dnevni red postavila še pobudo za pomoč ženski podjetniški samostojnosti in izjemno pomembno vprašanje čedalje večje odpornosti bakterij proti antibiotikom zaradi njihove preveč razširjene uporabe.

Po podatkih OZN pa se je zadnja desetletja pomembno zmanjšala revščina v svetu; čeprav še vedno 795 milijonov ljudi trpi lakoto, je bilo takšnih še pred dvema letoma 840 milijonov. Številni udeleženci vrha G7 verjamejo, da proti revščini najbolj pomagajo svobodna trgovina in tudi podobni sporazumi med EU in ZDA z nazivom TTIP, dogovori s Kanado in Japonsko in zmanjševanje trgovinskih ovir na pacifiškem območju TPP.