Tiskane izdaje
Dobre novice iz vrhovnega sodišča so ob koncu prejšnjega delovnega tedna zasenčile še eno pomembno zmago za Belo hišo, sprejem zakona, ki predsednika pooblašča za samostojna pogajanja s tujimi partnerji pri oblikovanju prostotrgovinskih sporazumov. Toda uspeh je grenak, saj je predsednik Barack Obama v vojni z liberalno Ameriko in sindikati.
Po petih letih nenehnega metanja polen pod noge prvemu temnopoltemu predsedniku so republikanci sklenili kratkotrajni pakt z njim ter svoje politične trike uporabili za hud poraz sindikatov, naravovarstvenikov in zagovornikov pravic potrošnikov - koaliciji, ki je Obami dvakrat pomagala v Belo hišo. Po tednih preštevanja glasov, lobiranj in političnih kupčij so senatorji potrdili zakon o hitrem postopku za potrjevanje prostotrgovinskih sporazumov. Ta Beli hiši omogoča, da se sama pogaja z drugimi vladami, kongres pa nato brez možnosti za poseganje v vsebino glasuje o celotnem paketu, dovoljena ni niti obstrukcija glasovanja.
Kongresna kupčevanja
Trgovinska barka se je sredi meseca že nevarno nagibala, ko je Obamo zapustila tudi njegova velika zaveznica v spodnjem domu kongresa, voditeljica demokratske manjšine Nancy Pelosi. Poslanci levice so takrat zavrnili zakon o pomoči delavcem, ki so delovno mesto izgubili zaradi odpiranja trgov, in tako skušali potopiti celoten paket s pooblastili predsedniku za hiter postopek. Ko se je zdelo, da je Bela hiša poražena in ponižana, ji je na pomoč priskočila podjetjem naklonjena desnica in s pomočjo trinajst demokratov v senatu sporen paket potisnila skozi šivankino uho pravila o senatni obstrukciji.
Senatorji so sicer že maja potrdili zakon o hitrem postopku, a so ga hkrati zvezali v paket s pomočjo delavcem, kar je v očeh desnice le zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Republikansko vodstvo spodnjega doma je nato sprejem paketa znova razbilo na ločeni glasovanji, saj desnica podpira trgovinsko povezovanje, levica pa pomoč delavcem. Ko so jih demokrati presenetili z zavrnitvijo slednje, so republikanci glasovanje raje ponovili v senatu, pri čemer so pomoč delavcem tokrat povezali z zakonom o pomoči podsaharski Afriki, ki ga podpirajo na obeh političnih polih.
Temnopolti poslanci in senatorji so se pridušali zaradi takšnega trgovanja -» Ogorčen in zgrožen sem, da me potiskajo v takšen položaj,« je denimo dejal poslanec Keith Ellison - toda taktika je delovala in na koncu je Obama na mizo dobil tako hiter postopek za trgovinske sporazume kot pomoč delavcem, ki bi zaradi njih ostali brez služb (in seveda pomoč Afriki). »To je bila dolga in precej vijugava pot do tega, kar smo dosegli, toda to je zelo pomemben dosežek za državo,« je vodja senatne večine, republikanec Mitch McConnell, oznanil pomembno zmago zagovornikov odpiranja trgov.
Med največjimi poraženci so vse šibkejši ameriški sindikati, ki po vrsti udarcev skušajo z uporom proti prostotrgovinskim sporazumom okrepiti svojo moč, zaradi česar so ga spremenili v eno svojih osrednjih bitk. Po njihovem prepričanju je vse od sklenitve Nafte - povezave med Kanado, ZDA in Mehiko - vrsta trgovinskih dogovorov sprožila stalen odliv ameriških delovnih mest v (cenejšo) tujino. Tokrat so so povezali v široko koalicijo s sindikati javnega sektorja (ki sicer ne občutijo konkurence poceni delovne sile v tujini) in sprožili obsežen pritisk na kongresnike.
Drugo dejanje
Čeprav se zdi, da je pot novim trgovinskim sporazumom sedaj na široko odprta, saj imajo republikanci vsaj do 2016 zadostno večino za njihovo potrditev v obeh domovih kongresa, spopad še zdaleč ni končan. »Trditi, da bo šlo za lahek marš do zmage, bi bila velika napaka,« je prepričan Gary Hufbauer iz Petersonovega inštituta za mednarodno gospodarstvo, ki podpira ukinjanje trgovinskih ovir. Po njegovih besedah smo bili le priča »uvodu v drugo dejanje drame.«
Sprejem hitrega postopka bo oživil pogajanja o povezovanju med ducatom držav na obalah Tihega ocena, za zdaj največji sporazum pa bi obsegal kar 40 odstotkov svetovnega BDP. Po nekaterih napovedih naj bi pogajalci okvirni dogovor podpisali že prihodnji mesec, nato pa bi lahko trajalo šest mesecev ali še več, preden bi kongres glasoval o njem. »Ko bo nedopustna in nedemokratična tančica okoli sporazuma dvignjena in bodo Američani videli, kaj je v resnici v njem, bodo svoje predstavnike v Washingtonu prisilili, da ga zavrnejo,« napoveduje Robert Weissman, predsednik organizacije za varstvo potrošnikov Public Citizen.
Vroča razprava se bo zavlekla v še bolj vroč predvolilni boj, kar je predvsem slaba novica za kandidatko demokratov Hillary Clinton. Nekdanja zunanja ministrica je bila eden od arhitektov povezovanja z Azijo, toda ob uporu liberalnega dela stranke s težavo skuša obdržati nekakšen nevtralni položaj. Pri čemer nanjo vztrajno pritiska tekmec znotraj stranke senator Bernie Sanders in zahteva, naj jasno izrazi svoje mnenje. Sanders, ki ostro nasprotuje sporazumu, ki je po njegovem napisan na kožo mednarodnih korporacij, hkrati v anketah ponekod že celo dohiteva Clintonovo.
