TTIP: parlamentarci izdali Evropejce

Ljubljana – Evropski parlament se ni odzval na pozive civilne družbe in bo o spornem čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP) glasoval že na plenarnem zasedanju parlamenta, ki se bo začelo 8. junija v Strasbourgu.

Kljub številnim obljubam, tudi predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, da bo EU upoštevala številne kritike spornega sporazuma med ZDA in EU, se to ni zgodilo. Parlamentarni odbor za mednarodno trgovino je prejšnji četrtek gladko podprl resolucijo in s tem omogočil glasovanje o TTIP, ki bo na plenarnem zasedanju parlamenta prihodnji teden. Člani odbora so na pobudo predsednika Bernda Langea preglasili Junckerjevo obljubo in iz besedila sporazuma niso umaknili enega najspornejših delov: pravnega arbitražnega mehanizma za reševanje sporov med investitorjem in državo (ISDS), ki korporacijam omogoča privilegiran pravni status nad državnimi pravosodnimi sistemi. Izvršni direktor civilnodružbene organizacije War on Want John Hillary pravi, da so evropski parlamentarci izdali Evropejce. »Milijoni ljudi iz vse Evrope so v največji civilnodružbeni akciji, kar smo jih videli, zavrnili TTIP. Kljub temu so poslanci obrnili hrbet ljudem, ki jih predstavljajo, in se postavili na stran bruseljskih poslovnih lobistov. To je čista izdaja Evropejcev in tega ne bomo pozabili.«

Strah pred tožbami

Profesorica Vasilka Sancin s katedre za mednarodno pravo v reviji Delavci in delodajalci pojasnjuje, da sistem ISDS tujim investitorjem omogoča, da ponavadi svoje zahtevke usmerijo proti državam, ki gostijo njihove naložbe, zaradi zatrjevanih kršitev pravil za zaščito investicij, ne da bi jim bilo pred tem treba izkoristiti vsa domača pravna sredstva. Pri tem arbitri presojajo zakonitosti javnih politik države gostiteljice, ki hkrati prizadevajo ekonomsko vrednost tujih investicij. ISDS ima tudi nekaj drugih pomanjkljivosti, ki so še posebno opazne pri sedanjih pogajanjih o TTIP med EU in ZDA: dvomi o nepristranosti arbitrov in ustreznosti postopkov njihovega izbora ter dejstva, da v mednarodnem investicijskem pravu ni splošno predvidene pritožbene instance. »Posebno skrb vzbujajoča je tudi pogosta praksa, ko tuji investitorji tožijo države zaradi ukrepov, ki so jih te sprejele v javnem interesu, če spremembe politik prizadenejo njihove dobičke, kar se pogosto dogaja pri politikah, ki izpolnjujejo cilje socialne enakosti ali pa varstva okolja. Države so tako pogosto prisiljene prilagoditi (razvodeneti) svoje ukrepe v strahu pred tožbami tujih investitorjev, saj so nekateri tožbeni zahtevki dosegli astronomske vsote 114 milijard dolarjev, dosojene kazni pa znašajo do 50 milijard dolarjev,« piše Sancinova.

Poleg mehanizma ISDS je sporazum problematičen še na vrsti drugih področij, tudi pri varstvu pravic delavcev. Specialistka za delovno pravo dr. Barbara Kresal je na letošnjih dnevih delovnega prava in socialne varnosti opozorila, da TTIP vsebuje le »splošne, gibke in nezavezujoče« vsebine o delavskih pravicah, sprašuje pa se, zakaj v sporazumu ni podobnega mehanizma, kakršen je ISDS za varstvo delavskih pravic.

Mirjam Zdovc z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je potrdila, da sporazum ne izboljšuje standardov pri delavskih pravicah, Slovenije pa v primeru njegovega sprejetja prav gotovo ne bo med zmagovalkami. »Večina držav EU pričakuje ekonomske koristi od TTIP in te so v večini.« Naša država se pri pogajanjih osredotoča predvsem na vsebine, kjer bi nam sporazum lahko najbolj škodoval, recimo pri patentnem pravu. Sindikalist Branimir Štrukelj vladi zato očita, da ima »tipično izmuzljivo pogajalsko pozicijo, čeprav vsi kazalniki kažejo, da bo Slovenija od sporazuma imela najmanj koristi« in bi ga morala zavrniti. Sancinova meni, da si je težko zamisliti, da bi najprej evropski parlament, nato pa še sodišče EU spregledala, da TTIP ne spoštuje že doseženih delovnopravnih standardov EU, po lizbonski pogodbi pa imata »ustrezna pooblastila«, da ugotovita skladnost TTIP s pravnim redom unije.