Tiskane izdaje
Bruselj – Kopičijo se ugibanja o skorajšnjem sporazumu upnic z Grčijo, sestanki na različnih ravneh sledijo drug drugemu, atenska blagajna je pred petkovim vračilom tristo milijonov evrov IMF bolj ali manj prazna.
Vse to so znamenja, da je pred vrati sporazum med institucijami nekdanje trojke (ECB, evropska komisija, IMF) in grško vlado, ki ga bodo morali nato sprejeti še ministri za finance držav z evrom. Z njim bi se lahko sprostilo (vsaj del od) 7,2 milijarde evrov, kolikor je še ostalo v drugem svežnju pomoči. Grški premier Aleksis Cipras, ki je konec tedna ostro napadal zahteve upnikov, se bo na večerji v bruseljski palači Berlaymont srečal s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, ki v grški sagi poskuša igrati vlogo nekakšnega posrednika.
Velika skrivnostnost in molk
V evropski komisiji so se popoldne še igrali skrivalnice, saj niso hoteli uradno potrditi niti informacije, da se bo sestanka udeležil tudi prvi človek evrske skupine nizozemski minister za finance Jeroen Dijsselbloem. O tem, kakšen predlog Atenam so voditelji treh institucij, nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik François Hollande imeli na mizi v noči na torek v Berlinu, ni nič znanega.
Negotovo je tudi, kakšno vlogo bi imel »konkurenčni« predlog reform, ki ga je pripravila grška vlada in ga odposlala institucijam med berlinskimi pogajanji. Cipras je pred poletom v Bruselj zapisal, da od institucij in še posebno od političnega vodstva Evrope pričakuje realizem, ki da ga je v zadnjih treh mesecih med pogajanji pokazala grška vlada. V evropski komisiji pa ta dokument obravnavajo zgolj kot še enega iz množice drugih, ki krožijo v zadnjih dneh in tednih.
Kljub veliki skrivnostnosti in molku vpletenih v končnico pogajanj se nakazuje vsaj nekaj točk sporazuma, ki bi Grčijo rešil pred bankrotom. Predsednik ECB Mario Draghi pričakuje močan sporazum, ki bo zagotovil gospodarsko rast, socialno poštenost in fiskalno stabilnost. Poleg tega da bi moral zagotoviti stabilnost finančnega sektorja. »Imamo splošno voljo in odločnost, da dosežemo sporazum,« je povedal. V Frankfurtu sicer še ne bodo poostrili pogojev za nadaljnje financiranje vse bolj trhlih grških bank z izrednim ukrepom likvidnostne pomoči.
V zvezi z grškimi reformami je Draghi naznanil, da bodo v sporazumu predvideni prednostni ukrepi, ki bodo morali biti sprejeti najprej. Po drugi strani bo Atenam zagotovljeno financiranje. Potrdil je, da bodo slabše gospodarske napovedi za Grčijo upoštevane pri ugotavljanju ustreznega primarnega proračunskega presežka. To pomeni, da bodo varčevalni cilji glede na veljavni sporazum, po katerem bi morala Grčija že letos ustvariti presežek v višini treh odstotkov BDP, najbrž precej znižani.
Varčevanje s presežkom
Čeprav so upniki glede ciljev za letos še pripravljeni nekoliko popustiti, naj bi Grčija v prihodnjih letih morala nadaljevati varčevanje z vsaj dvoodstotnim letnim presežkom, da bi javne finance postavila na bolj zdrave temelje. Zaradi tega v Grčiji osovražene politike varčevanja še ne bi bilo konec. DDV se bo predvidoma zvišal, najbogatejši bodo bolj obdavčeni. V Atenah si prizadevajo še zmanjšati dolžniški pritisk s prestrukturiranjem dolga. Povsem nejasno je še, kdaj in koliko bi bile upnice pripravljene privoliti v takšno rešitev.
Grška vlada bi se morala odreči tudi predvolilnim obljubam glede pokojninskega sistema. Ker se v njem s prispevki zbere premalo denarja, ga mora večinoma polniti državna blagajna. Želja upnikov je, da bi ta bil samozadosten. To pa bi seveda pomenilo, da bi se pri pokojninah morali odločiti za vsaj nekaj rezov in sprejeti ukrepe proti prezgodnjemu upokojevanju. Francoski predsednik Hollande je izjavil, da je sporazum z Grčijo oddaljen le še nekaj ur ali dni.
