Tiskane izdaje
Valutno gibanje evra v primerjavi z dolarjem je v zadnjih mesecih postalo vse bolj intenzivno in močno vpliva tudi na tržno dogajanje na ameriški borzi. Kvantitivno sproščanje Evropske centralne banke z odkupom državnih obveznic bo po napovedih dolgoročno pripomoglo k nestabilnosti evra – ta bo menda še naprej izgubljal prednost pred dolarjem. Vendar vzroka za preplah ni, saj valutni upad (v nasprotju z intuitivnim mišljenjem) posledično pripomore k večjim priložnostim za razcvet gospodarstva.
V zadnjih mesecih se je vrednost dolarja v primerjavi s svetovnimi valutami, kot so evro, britanski funt in kitajski jen močno zvišala, večinoma na račun boljših gospodarskih kazalnikov ameriške ekonomije in odločitve Evropske centralne banke za kvantitativno sproščanje. Prav tako k valutni rasti dolarja pripomorejo nemiri na Bližnjem vzhodu in v Rusiji, saj investitorji v strahu pred nadaljnjimi geopolitičnimi negotovostmi mrzlično iščejo zatočišče v naložbah z ameriškim dolarjem.
Ta (navidezna) prednost dolarja pred drugimi valutami je v ZDA vnesla živčnost. Pred letom dni je evro v primerjavi z dolarjem trgoval po 1,47 dolarja, zdaj pa se evro in dolar približujeta meji enakosti, česar valutni trg ni zaznal že od leta 2003. Ameriški borzni trg je zaradi novega razmerja med dolarjem in evrom zaznal enega največjih padcev na delniškem trgu od začetka grške krize. Kriza na račun šibkejšega evra je bila odmevna tudi na globalnih trgih. Predstavniki centralnih bank Indije in Južne Koreje so Maria Draghia, na čelu Evropske centralne banke, obtoževali, da gre v Evropi za umetno valutno manipulacijo s kvantitativnim sproščanjem v želji, da bi pocenili evropske izvozne produkte in tako konkurenčno ogrozili ponudbo drugih držav.
Izgube in drag dolar
Dobra polovica največjih podjetij in korporacij v ZDA, ki zasedajo lestvico ameriškega borznega indeksa Standard & Poor's 500, je poročala o velikih izgubah dohodkov zaradi višje vrednosti dolarja. Borzni trg je večinoma na račun izgube teh prihodkov v prvem četrtletju letos v primerjavi z letom prej upadel za 3,3 odstotka, kar je eden prvih tako strmih padcev od časa finančne krize leta 2008. Randy Frederick, ki vodi oddelek za borzno posredovanje na tujih kapitalskih trgih pri eni največjih brokerskih hiš v ZDA, Charles Schwab, je povedal, da se nam gotovo obetajo novi časi. Ameriška podjetja se spopadajo z 20-odstotnim upadom prihodkov na račun valutnih izmenjav. Pospešeni izvoz na račun šibkega dolarja, ki je pocenil ameriške produkte na mednarodnih trgih, je v zadnjih letih močno vplival na hitro okrevanje ameriške ekonomije.
Ekonomska rast v ZDA pa se je v zadnjem četrtletju znižala z 2,2 odstotka na borih 0,2 odstotka. Vprašanje je, kako bo to novo dogajanje dolgoročno vplivalo na ameriško in posledično globalno ekonomijo. Iz ameriške centralne banke (FED) so sporočili, da bodo pozorno opazovali razmere na ameriškem trgu in kako se bo ta odzval na močnejši dolar, preden se bodo odločili za dvig obrestnih mer. Nekateri opazovalci so bolj optimistični in opozarjajo, da je gibanje na valutnem trgu zelo težko napovedovati, zato so te črnoglede ocene prehitre. Janet Yellen, na čelu FED, sicer optimistično pričakuje, da bo ravnovesje med močnim dolarjem in nizkimi cenami nafte pripomoglo k nadaljnji stabilizaciji ameriške ekonomije.
Medtem pa borzni analitiki poudarjajo, da ameriški trg zaznava enega največjih primanjkljajev blagovne menjave v svetu, kar bo še dodatno zvišalo vrednost dolarja. Ta bo ameriškim podjetjem omejila izvoz. Ameriški proizvajalci dobrin pa že poročajo o strmem upadu dobavnih naročil v zadnjem četrtletju. Le ti so primorani močno omejevati proizvodne stroške in zniževati cene ponudbe, da bi lahko konkurirali produktom z nižjimi cenami na račun ugodnejše valutne pozicije, ki so izdelani v Evropi in na Japonskem.
Izgube v turizmu
Večina ameriških korporacij, kot so Procter & Gamble, General Electric, 3M in največji proizvajalec gradbene opreme v svetu, Caterpillar, poroča o velikih zmanjšanjih dobička na račun valutnih izmenjav. Iz Procter & Gamble, ki ima na mednarodnih trgih produkte blagovnih znamk, kot so pralni praški Tide in rezila Gillete, so sporočili, da so se prihodki podjetja iz prodaje zmanjšali za 17 odstotkov na račun močnejšega dolarja. Predstavniki te korporacije so povedali, da prodajo škatlo pralnega praška v Evropi za pet evrov, ko pa prihodki pridejo iz Evrope v ZDA, je izguba zaradi valutne menjave zelo velika. Prodaja enega detergenta v Evropi za to korporacijo je bila prejšnje poletje vredna 6,83 dolarja, zdaj pa je ta prodaja devaluirana na 5,2 dolarja.
Oglasili so se tudi predstavniki iz visokotehnološkega podjetja IBM, ki večino poslov opravlja zunaj ZDA. Temu so na račun valutne menjave med dolarjem in evrom prihodki v zadnjem četrtletju padli za kar 12 odstotkov, medtem ko so se delnice tega podjetja na račun valutnega šoka znižale za osem odstotkov.
Prav tako bo po pričakovanjih škodo utrpela ameriška turistična panoga. Župan New Yorka, katerega glavni prihodek v mestni proračun je na račun turizma, že namiguje na novo krizo. V sporočilu za javnost je povedal, da so še pred letom dni na račun šibkega dolarja potrošniki z vseh celin drli po nakupe v New York, v prvem četrtletju letos pa se je število hotelskih zasedenosti zmanjšalo za 14 odstotkov.
Medtem ko svet išče vzroke za novo pozicijo evra na globalnem valutnem trgu, si evropski izvozniki manejo roke. Znaki ponovnega evropskega vzpona so tu, so optimistično sporočili iz evropske komisije. S tem se je strinjal tudi Mario Draghi. Povedal je, da je na račun šibkejšega evra, nižjih cen nafte in ukrepov centralne banke v Evropi mogoče pričakovati nadaljnjo ekonomsko okrevanje. Šibkejši evro, ki bo zvišal cene uvoznih produktov, bo prinesel še dodatno boniteto centralni banki v spopadu z deflacijo. Nižja vrednost evra bo v pomoč tudi državam Evropske unije, ironično pa eni najmočnejših ekonomij v evroobmočju, Nemčiji, ki je tudi največji izvoznik na globalne trge. Šibkejši evro sicer ni ugoden za vse evropske države enako. Po mnenju ameriških borznih analitikov bodo države, kakršna je Grčija in katerih ekonomije niso usmerjene na izvozno aktivnost, zamudile priložnosti za zaslužek.
Prav tako bodo na račun šibkejšega evra priložnosti omejene za evropske države, kakršni sta Portugalska in Slovenija, katerih večji del BDP aktivnosti je sicer usmerjen na izvozne trge, a je njihova aktivnost omejena predvsem na trge Evropske unije. Da le ni vse izgubljeno, opozarjajo ekonomisti, ki so prepričani, da je v Evropo prišel čas za nove strateške podvige in spodbujanje državnih ukrepov v izvozu na globalne trge. Evro bo po pričakovanju dolgoročno nihal na meji med enakostjo (ali še nižje) z dolarjem in tako ponudil ugodno klimo za dolgoročne spremembe nacionalnih izvoznih strategij. Po napovedih povpraševanja po cenejših evropskih izdelkih in storitvah v prihodnosti ne bo manjkalo.
Velika priložnost
In kaj ta novi položaj evra lahko kratkoročno pomeni za evropsko ekonomijo? Številni ekonomisti se strinjajo z odgovorom: veliko priložnost. Območje evra, katerega BDP na prebivalca še vedno zaostaja za letom 2007, se spopada z resnimi ekonomskimi problemi. V analizi evropskega ekonomskega položaja eden vodilnih ameriških ekonomistov Paul Krugman ugotavlja, da je večina evropskih ekonomskih kazalnikov primerljiva z obdobjem največje krize v Evropi leta 1930. Priložnost naj bi v Evropo v kratkem prišla iz turistične panoge.
V evropski turistični komisiji so povedali, da države Evropske unije kratkoročno lahko pričakujejo pravi razcvet turizma. Evropski izdelki, kot so francosko vino in italijanska oblačila, ki so bili v preteklosti zaradi visokih cen težko dostopni v ZDA, so med izdelki, po katerih ameriški turisti največ sprašujejo. Z makroekonomskega vidika je celinska Evropa zelo zanimiva za mednarodne goste, ugotavljajo tudi v Goldman Sachsu.
Na vrhuncu izmenjave med dolarjem in evrom leta 2008 se je z evrom trgovalo po 1,6 dolarja, zadnje ocene Goldman Sachsa pa kažejo, da se bo evro še naprej nižal in končal na borih 0,80 dolarja. Vse torej kaže, da mednarodnih obiskov in povpraševanj po evropskih izdelkih v prihodnosti na stari celini gotovo ne bo primanjkovalo.
Vprašanje pa je, ali bo državam Evropske unije uspelo izkoristiti pravi trenutek za uvedbo korenitih sprememb v proizvodnji in storitvah za izvoz, ki bi pripomogle k dolgoročnemu zagonu evropskega gospodarstva.
Nataša Bolce, podiplomska študentka globalnih financ na City University of New York.
