Tiskane izdaje
Bruselj – Kljub iztekanju časa in čedalje večji nevarnosti grškega bankrota so se pogajanja z Atenami znašla v slepi ulici.
Po še enih nočnih pogovorih nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Françoisa Hollanda z grškim premierom Aleksisom Ciprasom so si sicer sledile vljudnostne izjave o soglasju o večji intenzivnosti pogajanj Aten s predstavniki institucij nekdanje trojke (ECB, evropska komisija, IMF), toda preboja ni bilo. Prava bomba je popoldne prišla iz Washingtona, saj je glasnik IMF sporočil, da njihovi predstavniki ne sodelujejo več na pogovorih v Bruslju in da sporazuma z Grčijo še zdaleč ni na obzorju, ker so razlike v stališčih še velike in napredka ni.
IMF v pogajanjih odločno vztraja pri sprejemanju reform in urejanju javnih financ, saj je pogoj za njegovo sodelovanje v programu približevanje cilju – vzdržnosti dolga po letu 2020. »Žogica je na grški strani igrišča,« je povedal glasnik IMF Gerry Rice. Če bi ublažili varčevalne cilje, bi povzročili, da bo Grčija v prihodnjih letih potrebovala še več denarja posojilodajalcev in (ali) še večje olajšave pri odplačevanju dolgov. Grčija je sicer prejšnji teden kot prva država po Zambiji odložila plačilo obrokov IMF na konec meseca.
Za IMF je nepredstavljiv sporazum z Grčijo brez reforme pokojninskega sistema. Četudi je grški BDP za polovico nižji od nemškega in četudi se Grki upokojujejo šest let prej kot Nemci, so pokojnine po Riceovih besedah v povprečju skoraj enake. Prilivi iz proračuna v pokojninsko blagajno znašajo 10 odstotkov BDP ali štirikrat več, kot je povprečje območja z evrom. Rice je tudi zavrnil trditve o siljenju Grčije v zniževanje najnižjih pokojnin. Položaj je še težji, ker je grško upravno sodišče razglasilo znižanje državnih pokojnin leta 2012 za nezakonito.
Tudi v EU po več krogih pogajanj tako na tehnični ravni kot med vodilnimi politiki izgubljajo potrpljenje. Predsednik evropskega sveta in šef vrha območja z evrom Donald Tusk je zasedanju finančnih ministrov prihodnji teden v Luxembourgu pripisal usoden pomen. Že dvakrat podaljšan rešilni program za Grčijo, v katerem je ostalo še 7,2 milijarde evrov, se bo namreč že konec meseca iztekel. Grčija da mora biti bolj realistična in sprejemati odločitve.
Predlog treh institucij
»Ni več časa za hazarderstvo. Bojim se, da prihaja čas, ko bo nekdo rekel, da je igra končana,« je povedal Tusk. Cipras se je pogovarjal tudi s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Pravega napredka ni bilo. Razpravljala da sta o – poti do cilja. »Krava mora z ledu, a stalno ji spodrsne. Danes jo bomo spet poskušali poriniti,« je hudomušni Juncker slikovito opisal zapleten položaj v reševanju grške dolžniške krize. Četudi kdo od predstavnikov EU govori o več optimizma glede razpleta pogajanj, se po drugi strani spet širita pesimizem in negotovost, ali bo pogajalcem na koncu sploh uspelo doseči sporazum.
Ob skupnem stališču evrske skupine iz 20. februarja, ki je bilo podlaga za podaljšanje programa, je osnova za razprave predlog treh institucij iz prejšnjega tedna. Nihče ga sicer ne razglaša za ultimat v slogu, vzemi ali pusti, toda pripravljenosti na večje odmike od njegove vsebine ni. V njem je bivša trojka glede varčevalnih ciljev že tako bolj velikodušna, kot je bila skupina z evrom 20. februarja, ko je bila predvidena njihova ublažitev le v letošnjem letu. Po novem bivša trojka namesto 4,5 odstotka BDP primarnega proračunskega presežka leta 2016 predlaga le še 2 odstotka.
Visoki diplomat EU je opozoril, »da je Cipras potisnjen v kot in da vsi čakajo na njegove odločitve«. Kot eno od ovir na poti do sporazuma obravnavajo notranjepolitični položaj v Grčiji, ki krči Ciprasov manevrski prostor. Veliko pripravljenosti na popuščanje med upniki ni, »saj ne bomo izpolnjevali njegovih predvolilnih obljub«. Negotovo je tudi, kako naj bi Grčiji zagotovili financiranje po poletju. Denar, ki je še ne razpolago (ob 7,2 milijarde iz programa še neporabljenih 10,9 milijarde za injekcije bankam), da zadošča le za krajše obdobje.
V zadnjih dneh so sicer spet krožila ugibanja o poteku poti do rešitve krize, denimo o podaljšanju obstoječega rešilnega programa, ki se bo iztekel konec meseca, za 9 mesecev. Grčija je tudi predlagala, da bi skoraj 7 milijard evrov, ki jih morajo julija in avgusta vrniti ECB, preoblikovali v obveznosti do kriznega sklada ESM. To bi bilo tehnično izvedljivo, če bi ESM, denimo, posodil Grčiji denar za odkup obveznosti do ECB. Ker taka operacija zahteva zapleteno sklenitev posebnega sporazuma z grškimi zavezami, scenarij ni videti najbolj uresničljiv.
Grška stran je po ostrem stališču IMF sporočila, da je pripravljena skleniti sporazum o odprtih vprašanjih tudi v nekaj urah, a po vsakodnevni kopici takšnih izjav z vseh strani ni več jasen njihov namen. Predsednik nemške centralne banke (Bundesbank) Jens Weidmann je opozoril, da se tveganja grškega bankrota vsak dan povečujejo. Območje z evrom da je sicer bolje pripravljeno na takšne primere, tveganja širjenja krize v druge države pa ne bi smeli podcenjevati. Po njegovem mnenju bi bili največji poraženci bankrota Grki in Grčija.
