Tiskane izdaje
Čeprav je še pred uvedbo zadnjih zahodnih kaznovalnih ukrepov ruski zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da njegova država ne bo odgovorila po načelu »oko za oko, zob za zob«, so se v Kremlju vseeno odločili, da bodo kaznovali tiste, ki so proti njim uvedli sankcije.
Proti katerim državam bo Moskva uvedla sankcije in kaj jim bo prepovedala izvažati v Rusijo, še ni znano, saj je ruski predsednik Vladimir Putin danes zgolj podpisal ukaz, v katerem vladi nalaga, naj sama opredeli, komu in kaj bo za eno leto prepovedala oziroma omejila izvažati na ruski trg. Čeprav se je Putin šele danes odločil za uradni odgovor, so nekatere evropske države že občutile ohladitev odnosov med Zahodom in Rusijo. Tamkajšnje oblasti so v zadnjem času našle druge, »zdravstvene« razloge, da prepovedo uvoz poljskega sadja, španske govedine in grške zelenjave. A da bo tem »neformalnim« odgovorom Moskve v naslednjih dnevih sledili tudi »formalni«, so že pred dnevi napovedali v ruskem poslovnem dnevniku Vedomosti, sklicujoč se na neimenovane dobroobveščene vire.
Povod za spremembo ruske politike je bil propad nizkocenovnega letalskega prevoznika Dobroljot, hčerinskega podjetja Aeroflota, ki je začel prevažati potnike maja letos, a si je zaradi poletov na nekdanji ukrajinski polotok Krim prislužil evropske sankcije, zaradi katerih ni mogel več najemati letal. Ruske oblasti resno razmišljajo, da bi evropskim letalskim prevoznikom prepovedali letati čez Sibirijo, so zapisali v Vedomostih in dodali, da bi tak ukrep evropske prevoznike zaradi daljših poletov, povečane porabe goriva in večjih stroškov vzdrževanja v naslednih treh mesecih stal kako milijardo evrov. V času hladne vojne zahodni prevozniki niso letali čez Sibirijo, zdaj pa samo Lufthansa opravi okoli 180 transibirskih poletov na teden. Običajno plačilo za prelet nad njihovim ozemljem prejmejo države, za transibirske polete pa zahodnim družbam zaračunava kar sam Aeroflot. Njegove cene niso javne, v Vedomostih pa so ocenili, da na leto dobi okoli 300 milijonov dolarjev. V drugih ruskih medijih so izračunali, da Aeroflot z zahodnimi preleti čez Sibirijo zasluži »le« 200 milijonov dolarjev, agencija Blooomberg pa je odkrila, da je leta 2013, ko je imel 203,3 milijona dolarjev čistega dobička, Aeroflot dobil kar 170 milijonov dolarjev za tovrstne prelete. »To je dober zaslužek,« je ugotovil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, »zato bi morali pretehtati vse argumenta za in proti, da ne bi sami sebe udarili po glavi.«
Čeprav časopisne vesti ruske oblasti niso potrdile, je pretresla finančne trge. Največji udarec je sicer doživel sam Aeroflot, ki se mu je vrednost znižala za skoraj šest odstotkov, a le nekaj manj je izgubil Finnair, cene delnic pa so med drugim padle tudi družbam Air France (skoraj štiri odstotke), Japan Airlines (3,33 odstotka) in Lufthansa (1,5 odstotka). »Ta informacija v Vedomostih, ki je znižala vrednost delnic številnim zahodnim letalskim družbam, uradne potrditve doslej še ni dobila,« je danes ugotovil komentator ruskega dnevnika Kommersant Jegor Popov.
Protiukrepu so bili v zraku že v torek, ko je ruski premier Dmitrij Medvedjev k sebi povabil prometnega ministra Maksima Sokolova in namestnika direktorja Aeroflota Vadima Zingmana, da bi »se pogovarjali o posledicah ukrepov, ki so jih proti našim prevoznikom uvedle številne države« in »razpravljali o možnih povračilnih ukrepih«, kakor je pred zaprtim sestankom sam povedal novinarjem. V torek zvečer se je oglasil tudi predsednik Vladimir Putin. Dejal je, da Rusija nasprotuje političnim pritiskom na gospodarstvo, zato bo naredila vse, da bo zaščitila njegove interese. Naročil je vladi, naj čimprej pripravi odgovor na zahodne sankcije, to pa bi morali po njegovih besedah narediti tako pazljivo, da bodo zaščitili domače proizvajalce, ne pa tudi prizadeli potrošnikov. Ruski predsednik takrat še ni govoril o podrobnostih, je pa že namignil, v katero smer razmišljajo v Kremlju. Povedal je namreč, da se ruski kmetijski proizvajalci pritožujejo zaradi »naših trgovsko-gospodarskih odnosov z državami Evropske unije, kjer je, kakor vemo, precej večja stopnja protekcionizma«.
Zadnji paket zahodnih sankcij je udaril po ruskih bankah in omejil uvoz visoke tehnologije. Medvedjev je danes sprejel ukrep, s katerim bo država pomagala pri dokapitalizaciji banke Vneštorgbank, ki se je tudi znašla na spisku sankcioniranih ruskih finančnih ustanov. V časniku Izvestja pa so danes navedli neimenovani dobroobveščeni vir, ki jim je povedal, da se Rusija pri oborožitvi in vesoljskem programu odslej ne bo več zanašala na zahodno tehnologijo, temveč bo v naslednjih dveh letih porabila okoli milijardo dolarjev, da bo tovrstno blago nakupila na Kitajskem.
