Tiskane izdaje
New York – Sedem let po veliki finančni krizi, ki so jo povzročile divje špekulacije in sporno ravnanje velikih finančnih institucij, je ameriško pravosodno ministrstvo napovedalo, da bo začelo preganjati posameznike, ki so vpleteni v finančne prevare. Doslej nihče od vodilnih z Wall Streeta ni bil kaznovan za polom iz 2008, kar je sprožalo ostre kritike na račun zveznega tožilstva.
Pod vodstvom nove pravosodne ministrice Lorette Lynch baklo nove politike pravosodja nosi njena namestnica Sally Yates, ki je ta teden sporočila »zločin je zločin, dolžnost pravosodnega ministrstva pa je, da preganjamo kršitelje zakona ne glede na to, ali to počno na uličnem vogalu ali pa sejnih sobah«. V govoru na pravni fakulteti Univerze New Yorka je poudarila, da so prevetrili delovna navodila za tožilce, ki so nemudoma stopila v veljavo. Podjetja, ki želijo milejši pristop v preiskavah finančnih kriminalnih dejanj, bodo morala razkriti imena vseh vpletenih posameznikov, »ne glede na njihov položaj, status ali starešinstvo v podjetju«. Hkrati bodo morala predočiti tudi vsa dejstva o njihovih pogreških.
Ministrstvo je po poročanju New York Timesa vsem 93 pisarnam zveznih tožilcev po ZDA poslalo nova navodila, po katerih se morajo že v začetku preiskav osredotočiti tudi na posameznike znotraj podjetij. Prejšnji pravosodni minister Eric Holder, ki je v vlado prišel iz odvetniške pisarne blizu Wall Streetu (in se nato vrnil vanjo), je bil deležen nenehnih kritik, da je preveč blag do vodilnih finančnikov, ki naj bi zakrivili vrsto prevar, davčnih utaj, podkupovanj, prali denar ter manipulirali z na videz prostim trgom. Matt Taibbi, ostrojezični novinar revije Rolling Stone, ga je celo obtožil, da je »šest let pod briljantno krinko pravosodnega ministra v resnici deloval kot najboljši obrambni odvetnik, kar ga je kadarkoli imel Wall Street«.
Preveliki za ječo
V državi, ki ima največjo populacijo zapornikov na svetu (četrtina vseh zaprtih ljudi na svetu je v ameriških zaporih), se kriminal belih ovratnikov le redko kaznuje z zapornimi kaznimi. Holder je pred dvema letoma na pričanju pred kongresom sprožil val zgražanja, ko je nekatera podjetja označil kot prevelika, da bi proti njim vlagali obtožnice, saj bi »to lahko imelo negativne učinke na domače gospodarstvo, morda tudi svetovno gospodarstvo«. Zvezni sodnik Jed Rakoff se je takrat odzval, da je takšno izgovor – prevelik za ječo – izjemno moteč za sodnika, ki je prisegel, da bo prek zakonom enako obravnaval tako revne kot bogate.
Pri čemer je bil Holder 1999 kot namestnik pravosodnega ministra v Beli hiši predsednika Billa Clintona avtor podobnih navodil, kot smo jim priča ta teden. Holderjev memorandum je takrat tožilcem dal na voljo precej novih orodij za pregon kriminala korporacij. Toda hkrati je v njem uvedel „doktrino stranskih posledic«, po kateri naj se tožilci izognejo kriminalnim obtožnicam, če bi te lahko povzročile škodo nedolžnim, in namesto tega uporabijo druge metode, kot so finančne kazni in dogovori s tožilstvom. Kar je spodbudilo politiko nekaznovanja posameznikov v velikih podjetjih.
Lani je v ZDA močno odmeval poslovilni nagovor odvetnika Jamesa Kidneya iz komisije za nadzor borze in vrednostnih papirjev (SEC), ko je na svoji upokojitveni zabavi dejal, da so bili njegovi nadrejeni preveč »neodločni in bojazljivi«, da bi Wall Street okrivili za finančno krizo iz 2008. Po njegovih besedah je SEC postala »agencija, ki se ubada z razbitimi okni v pritličju, zelo redko pa odide v razkošna stanovanja na vrhu«, težki in tvegani primeri pa »so podvrženi pogajanjem (s kršitelji) in popuščanju«.
Bodice z leve
Tudi sedanja navodila Yatesove so po pisanju New York Timesa predvsem »vaja v naslavljanju javnosti«, saj bo njihov učinek močno odvisen od tega, kako si ga bodo zaposleni v pravosodju razlagali. »Navodila so dobra, toda poudarjajo, kar bi že leta morala biti politika ministrstva. Poleg tega bodo brez dodatnih virov in sredstev tožilci le težko ugotovili, ali jo podjetja še naprej skrivajo podatke os svojih zaposlenih,« je opozoril Brandon Garrett, profesor prava na Univerzi Virginie in avtor knjige Preveliki za ječo, ki govori o dogovorih med tožilstvom in korporacijami.
Hkrati so navodila tudi odgovor Bele hiše na kritike levice, ki jih sedaj ponavljajo tudi predsedniški kandidati demokratov. Tako je Hillary Clinton po poročanju Wall Street Journala dejala, da bodo v njeni vladi posamezniki in korporacije, ki so kršili zakone, deležni odločnega sodnega pregona, pri čemer je posredno napadla tudi pravosodno ministrico Lynchevo. Opozorila je na primer banke HSBC, ki se je s plačilom 1,9 milijarde dolarjev kazni izognila nadaljnjim preiskavam o vlogi posameznikov pri bančnem pranju denarja za mamilarske kartele. Lyncheva pa je kot zvezna tožilka v Brooklynu bdela nad sklenitvijo takšnega dogovora z banko.
