Cipras: NE je pot do boljšega sporazuma

20:15: Po Ciprasovem televizijskem nagovoru, v katerem je referendum razglasil za pot do bolj ugodnega sporazuma in Grke pozval k ne, so se spet pogovorili finančni ministri območja z evrom. Ne glede na Ciprasova sporočila, da so pripravljeni popuščati in sprejeti precejšen del zadnjega predloga trojke, ki je bil na mizi, preden so v noči na soboto odšli s pogajanj, ministri zavračajo pogajanja. Bojevit Ciprasov govor je med ministri skupini z evrom povzročil kar veliko negodovanje.

Eden od jastrebov, finski finančni minister Alexander Stubb je opozoril, da mora Grčija predstaviti realistične načrte za rešitev gospodarstva in se zavezati k njim, a Ciprasov govor ni spodbudil zaupanja v pripravljenost grške vlade na sodelovanje. »Zaradi zavrnitve prejšnjih predlogov, referenduma in priporočila vlade h glasovanju proti ne vidimo podlage za nadaljnje pogovore,« je povedal vodja skupine, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem.

18:00: Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je po tviterju sporočil: »Evropa želi pomagati Grčiji. A nikomur ne more pomagati proti njegovi volji. Počakajmo na rezultate referenduma.«

17:04: Ključna Ciprasova sporočila v televizijskem nagovoru so bila, da je razlaga o odločitvi o evru na nedeljskem referendumu napačna. Prepričan je, da bodo po odločnem ne lahko dosegli boljšo rešitev. Zadnje ponudbe, po objavi referenduma, glede prestrukturiranja dolgov so bile po njegovih besedah že boljše. Spet je zagotovil, da so pokojnine in vloge ljudi v bankah varne. Torej, tako imenovanega bail-ina (rezanja vlog, kot se je pred dvema letoma zgodilo na Cipru) naj ne bi bilo. ECB je s svojo odločitvijo v nedeljo soodgovorna za širjenje panike. V Evropi solidarnosti da je nesprejemljivo, če morajo banke zapreti, ker bodo ljudje odločali na referendum.

14:41: Videti je, kot da se je Cipras s svojo pogajalsko taktiko znašel v brezupnem položaju. Če Grki na referendumu izglasujejo ne, bi teoretično lahko šel v nova pogajanja »za bolj vzdržno rešitev« z zaslombo v ljudstvu, a glede na stališča upnic bodo pogoji za nadaljnjo pomoč kvečjemu še težji, kot so bili doslej. Finančni položaj se je spremenil, zaupanja skorajda ni več. Če izglasujejo da, se bo že tako težko obdržal na položaju. Kljub strokovnjaku za teorijo iger v njegovi ministrski ekipi se je znašel v položaju lose-lose. Žrtve tega bodo spet Grki. (Komentira: Peter Žerjavič, dopisnik iz Bruslja)

14:25: Grški sagi se je pridružil še Svet Evrope, ki sporoča, da referendum ne izpolnjuje mednarodnih standardov.

14:16: Cipras v svojem predlogu želi na področju obrambe varčevati manj, kot si želi trojka. Zahtevala je reze v višini 400 milijonov evrov. Cipras bi letos privarčeval za polovico manjši znesek.

Sicer je pripravljen sprejeti veliko večino zahtev. Težava je, da je ponudba prišla prepozno, saj predlog sploh ne velja več, ker je bil pripravljen za stari program. Poleg tega s seštevanjem številk v očeh upnic predvidoma ne bi dosegli varčevalnih ciljev. To bi bilo v novih gospodarskih okoliščinah še težje, Cipras bi moral še bolj varčevati na drugih področjih. Analizo najdete TUKAJ.

(Prizor z atenskih ulic. Foto: Aris Messinis/AFP)

13:58: Medtem ko se na evropskem političnem parketu nadaljuje razprava o grški dolžniški drami, si je več tisoč upokojencev pred grškimi bankami prizadevalo priti do svoje pokojnine, katere dvig je omejen na 120 evrov. »Naj grejo k vragu,« je bil jezen eden od upokojencev, ki se je vse od jutra drenjal pred vrati ene od 1000 bank, ki so jih danes odprli le za upokojence brez kreditnih kartic.

13:48: Ciprasova zadnja ponudba je bila obsojena na neuspeh, preden je bila odposlana iz Aten. »Nič se ne bo zgodilo. Vsi čakajo na referendum v Grčiji,« je ocenil vir pri EU. Tako vsi scenariji ostajajo možni, tudi priprave na uvedbo drahme v času zaprtih bank niso izključene. Po uradni liniji si sicer vsi želijo, da Grčija ostane v območju z evrom. Francoski finančni minister Michel Sapin je danes pojasnil, da tudi ne na referendumu ne pomeni nujno, da bo Grčija morala iz evra.

13:35: »Položaj v Grčiji, še zlasti finančni je slabši kot v nedeljo,« je opozoril podpredsednik evropske komisije za evro Valdis Domrovskis. Nove okoliščine bi tudi morali upoštevati pri prihodnjih pogovorih z Grčijo. Zaradi tega bodo pogajanja o novem programu težja.

Za uradni začetek pogajanja bodo najprej potrebovali strinjanje finančnih ministrov skupine z evrom. Tako v komisiji pogovore z grško stranjo razlagajo bolj kot politično znamenje pred referendumom, na katerem bi zmaga zagovornikov da pomenila odločitev za sodelovanje.

Po besedah Dombrovskisa so omejitve kapitalskih tokov v Grčiji posledica nezmožnosti sklenitve kompromisa konec tedna. Zaradi škode, ki jo povzroča ukrep, bo pot do gospodarske rasti v Grčiji še težja.

13:31: Grčija ima pravico do referenduma, demokratično izvoljene vlade drugih držav pa imajo tudi pravico do svojega mnenja o tem, je nemška kanclerka Angela Merkel v govoru pred svojim parlamentom zavrnila »Evropo kot transferno unijo«.

Stara celina bi po njenem mnenju sicer preživela tudi z njo, dolgoročnih uspehov, ki si jih želimo, pa ne bi bilo. Nemška krščanskodemokratska kanclerka noče, da bi se iz te krize izvili kar tako, hoče, da iz nje pridemo močnejši, »da okrepimo našo konkurenčnost v odnosu do Kitajske, Indije, južnoameriških držav in drugih, da zastopamo naše interese in naš način gospodarjenja, dela in življenja ter naše vrednote kot so svoboda, človekove pravice in pravna država.«

Ne gre za premostitev razlike v štiristo milijonih, 1,5 ali dveh milijardah, verjame nemška kanclerka, po njenem prepričanju se je treba odločiti, ali se bodo pogajanja o novi pomoči za Grčijo na temeljih solidarnosti in lastne odgovornosti ter vključitvi treh institucij evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada nadaljevala po referendumu ali pred njim.

Po prepričanju Angele Merkel gre tudi zato, ali bodo države skupne evropske valute bolje koordinirale gospodarsko politiko in s tem odpravile »ustanovitvene napake« gospodarske in denarne unije. »Da, čas je viharen in gre za veliko, ves svet gleda proti nam, toda prihodnost Evrope ne stoji na kocki. To bi se zgodilo, če bi pozabili, kdo smo in kaj nas dela močne: skupnost prava in odgovornosti!«

(Nemška kanclerka Angela Merkel pred parlamentom. Foto: Odd Andersen/AFP)

13:09: Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble v novem Ciprasovem predlogu ne vidi temeljev za nove resne razprave, saj je zdaj tudi pravni in realni položaj popolnoma spremenjen. »Grčija mora najprej razjasniti, kaj sploh hoče.«

Krščanskodemokratski politik priznava, da je Grčija v resnično težkem položaju, a po njegovem prepričanju izključno zaradi nerazumljivega obnašanja svojih odgovornih.

O položaju v krizni državi danes razpravlja tudi svet Evropske centralne banke, ki je v nedeljo sprožil domine sedanjega izbruha krize z odločitvijo, da ne bodo povišali skoraj devetdeset milijard evrov vredne nujne likvidnostne pomoči (ELA) Vlada skrajno leve Sirize ter desno nacionalističnih Neodvisnih Grkov je morala razglasiti nadzor nad pretokom kapitala in videti je, da so sveži predlogi grške vlade namenjeni tudi zasedanju sveta ECB.

12:56: Med upnicami ni navdušenja nad Ciprasovim predlogom. Vsi očitno želijo pred obnovo pogovorov najprej počakati na razplet referenduma. Kakšen bo razplet na njem in ali bo v skladu s Ciprasovimi željami, je povsem negotovo.

12:30: Grčija ni prva evropska država, ki ni poplačala svojih dolgov. Jure Kosec piše, da so bile težave z odplačevanjem dolgov so bile skozi zgodovino stalnica evropskega prostora. Več preberite TUKAJ.

12:07: Zagata s Ciprasovim popuščanjem zahtevam trojke je, da je njena zadnja ponudba temeljila na starem rešilnem programu, ki se je opolnoči iztekel. Da bi Grčija dobila želeno novo pomoč mehanizma ESM v višini 29 milijard evrov, bi morala v zapletenih postopkih skleniti nov sporazum s posojilodajalkami. Pogoji bodo enaki: denar zgolj v zameno za ukrepe in reforme.

Tudi sicer bodo po novem okoliščine še bolj zapletene: Grčija ni plačala 1,55 milijarde evrov IMF, banke so v še bolj nestabilnem položaju, gospodarstvo se je ustavilo. Tudi državna blagajna je prazna. Zaupanje posojilodajalk je spodkopano. Cena Sirizine pustolovščine je čedalje višja.

(Aleksis Cipras popustil, odziv upnic zadržan. Foto: Angelos Tzortzinis/AFP)

To bi bil temelj za podaljšanje starega programa (iztekel se je opolnoči) in sklenitev novega programa, s katerim Grčija želi dobiti 29 milijard evrov pomoči.

Po poročanju časnika Cipras sprejema ponujeno reformo DDV z eno izjemo: ohranili bi 30-odstotni popust za oddaljene grške otoke.

Na področju pokojnin predlaga, da bi že oktobra začeli postopno podaljševati starost za upokojitev na 67 let (do leta 2022). Trojka je zahtevala takojšnjo odločitev, ob sprejemu sporazuma.

Po željah Cipras solidarnostne pomoči za najbolj revne upokojence ne bi ukinili do konca leta 2019, ampak počasneje.

Finančni ministri območja z evrom bodo danes popoldne spet razpravljali o položaju v grški krizi.

ESM

10:20: Predsednik vlade Miro Cerarje je ob razpletanju grške krize dejal, da je presenečen nad manevrom grške vlade, ki se je v zadnjem hipu odločila za referendum in na nek način enostransko prekinitev pogajanj. Več preberite TUKAJ.

10:12: Po pisanju Süddeutsche Zeitung je nemška kanclerka Angela Merkel na pogovoru s socialdemokratskimi poslanci v bundestagu izrazila pripravljenost na dolžniške odpustke Grčiji. Njena logika naj bi bila: preprečiti, da bi bila politična škoda večja, kot je nujno. Na mizi je že tako podaljšanje rokov za odplačilo evropskih posojil Grčiji. Po poročanju münchenskega časnika je Merklova tudi izrazila pripravljenost, da bi grške obveznosti do ECB (skupno okoli 27 milijard), za katere Atene plačuje 4-odstotne obresti, prenesli na evropski krizni sklad ESM. Merklova sicer zavrača pogajanja z Grčijo, preden bo izpeljan referendum.

***

Grčija opolnoči ni plačala IMF in je že vsaj tehnično plačilno nesposobna. Ponoči se je iztekel tudi drugi rešilni program za Grčijo, ki je bil v zadnjih mesecih jabolko spora, saj Sirizina vlada ni hotela izvajati varčevalno-reformnih ukrepov, predvidenih v njem, s posojilodajalkami pa ji ni uspelo skleniti kompromisa o nadomestnih rešitvah. V njegovem okviru je Grčija dobila za 130,9 milijarde evrov posojil z nizkimi obrestmi in dolgimi roki vračil, vse do leta 2054. Neporabljenih bo ostalo 1,8 milijarde za posojila in 10,9 milijarde za injekcije bankam.

Grčija je tako postala prva država iz skupine razvitih gospodarstev z neporavnanimi obveznostmi do IMF. Tiskovni predstavnik IMF Gerry Rice je sporočil, da je vodstvo sklada odbor izvršnih direktorjev že obvestilo, da ima Grčija tako kot prva razvita država neporavnane obveznosti do IMF in bo do novih sredstev sklada upravičena šele, ko bo neplačane obveznosti poravnala.

Grčija se je zdaj znašla v skupini držav, v kateri so Zimbabve, Sudan in Somalija, ki so skladu skupaj dolžne 1,8 milijarde dolarjev.