ZDA bi se morale prilagoditi evropskim standardom

Okoljevarstveniki svarijo, da gre pri TTIP le za to, da bi ZDA lahko prodajale svoje okoljsko sporne izdelke v Evropsko unijo.

Objavljeno
02. marec 2015 19.00
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo

Ljubljana – »To je edino upanje, da se Evropejci prebudimo kot državljani in sodelujemo. Začenjajo se bitke za bivališča, ogrevanje, komunikacije, izobrazbo, zdravje, hrano in vodo,« pravi Anton Komat. V Umanoteri pa opozarjajo, da ni nobene poti za vpliv državljanov na sporazume.

»Več je področij, na katerih zaradi prostotrgovinskih sporazumov z ZDA in Kanado (TTIP in Ceta) lahko pričakujemo pritisk na višje evropske okoljske standarde. Evropska zakonodaja na področju kemikalij Reach je svetlobna leta pred ameriško zakonodajo, zgolj pri nas prepovedanih, v ZDA pa dovoljenih pesticidov je 81. Velike skrbi so tudi zaradi miniranja evropske direktive o kakovosti goriv, kar naj bi pomagalo pri, kot kaže zelo zaželenem, uvozu plina iz skrilavcev in nafte iz katranskih peskov,« pravi Andrej Gnezda iz Umanotere. Dodaja, da je evropski parlament sicer potrdil odločitev, da vsaka država EU odloča, ali bo dovolila gojenje gensko spremenjenih rastlin ali ne, vendar je v TTIP predviden dialog o tem. Po sporazumih niti javne komunalne storitve niso več zaščitene pred privatizacijo, države pa ne pred tožbami ameriških korporacij tako zaradi podpornih shem za obnovljive vire energije kot zaradi omejevanja konkurence pri, denimo, čiščenju odpadne vode. V ZDA so nižji tudi standardi primerne preskrbe živali v reji.

Gnezda še opozarja, da nobena analiza TTIP ne upošteva škodljivih vplivov na okolje, vendar že ekonomske študije kažejo, da bo EU imela več škode kot koristi. Med poraženkami je v vsaj dveh mednarodnih študijah Slovenija na prvem in drugem mestu. »Ne vem, kako kredibilna bo Slovenija, če bo ob vsem tem spet molčala,« pravi Gnezda. Možnosti za vplivanje sicer ni veliko, komisija objavlja svoje predloge za pogajanja, ZDA pa ne, poleg tega ni objavljeno niti nobeno usklajeno besedilo. »Najhuje pa je, da ni nobenega kanala, po katerem bi bilo mogoče sodelovati pri odločitvah, vplivati ali komentirati, in sicer to ni mogoče za nikogar, niti za evropski parlament,« še opozarja Gnezda.

Neodvisni raziskovalec Anton Komat se boji, da bodo sporazumi sprejeti kot terapija šoka. »Ustvarili bodo neko krizo, najverjetneje politično, da bodo mediji zaposleni, v ozadju pa bo to potekalo,« meni Komat. Zato je zdaj čas, da se oglasi svobodni in uporni evropski državljan. »Nobena politika se ne bo mogla znebiti pritiska več deset milijonov podpisnikov peticij proti takim sporazumom,« dodaja Komat.

Ni le TTIP težava

Spomnil je na poskuse privatizacije vode in semen, posiljevanja z gensko spremenjenimi organizmi, ki so jih državljani z ostrim nasprotovanjem delno preprečili, zdaj pa jih sporazumi spet spravljajo na dnevni red. »Ker pogajanja o sporazumih potekajo v tajnosti, predvsem o Tisi (prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA s področja trgovanja s storitvami), lahko samo ugibamo, kaj bo sledilo. Vsekakor je nesprejemljivo, da ZDA vsiljujejo svoje nižje standarde EU ob dejstvu, da premore EU dvakrat več prebivalcev kot ZDA. Bilo bi torej normalno, da se ZDA prilagodijo standardom EU, če hočejo priti na trg EU. V teh sporazumih ne vidim nobene posebne koristi za EU, ker bodo večji delež dobičkov pobrale ameriške korporacije. Pri tem bodo seveda prizadeti predvsem prebivalci evropskih držav, ki se jim bodo znižali varnostni standardi prehrane,« meni Komat.

Opozoril je, da ni v postopku le sprejemanje TTIP in Cete, ampak tudi Tise. »Tisa je kratica za pogajanja, ki v najstrožji tajnosti potekajo v Ženevi. Vodilne so EU (28 držav) in ZDA ter nekaj »voljnih«, skupaj 50 držav, ki pokrivajo skoraj 70 odstotkov globalnih javnih storitev. Zanimivo, da med njimi ni držav BRICS: Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike. Kapitalizem je bil prej v vojni s komunizmom, zdaj je v vojni z državami in državljani, en odstotek najbogatejših je v vojni z 99 odstotki državljanov. Cilj je vrnitev v čisti kapitalizem 19. stoletja na sodoben kitajski način. Socialna država in javni sektor sta danes lovišče kapitala, edini mogoči trg, ki je še preostal. Kapital nima več kam, zato je cilj privatizacija vsega, kar je v državni, javni ali skupni lasti. In prav to je vsebina tajnega sporazuma Tisa,« pravi Komat in dodaja, da pogajanja potekajo v strogi tajnosti zato, ker jih je strah upora množic.

Le naravno kmetovanje

Medtem ko administracija ZDA nadaljuje promocijo kemično intenzivnega in korporativnega kmetovanja, so Združeni narodi spet opozorili na nujnost razvoja bolj trajnostnega, naravnega in organskega sistema kmetovanja. Le to namreč lahko odpravi lakoto na svetu, ugotavlja poročilo UNCTAD, v katerem je sodelovalo več kot 60 strokovnjakov z vsega sveta.