Tiskane izdaje
Sporazum Nafta, ki se je v bistvu iz obstoječega sporazuma med ZDA in Kanado razširil še na Mehiko, je leta 1993 v ZDA s podpisom uzakonil demokratski predsednik Bill Clinton, veljati pa je začel naslednje leto, ko je nastalo takrat največje območje proste trgovine na svetu.
Od Nafte koristi vse tri države
Danes je to območje z okoli 480 milijoni prebivalcev, ki letno ustvari skupaj nekaj več kot 21.000 milijard dolarjev BDP. Od te zadnje številke skoraj 90 odstotkov odpade na ZDA.
Od leta 1994 se je vrednost letne menjave med državami več kot potrojila na skoraj 1000 milijard dolarjev. Kanada je od začetka Nafte potrojila vrednost svojega izvoza v ZDA na 278 milijard dolarjev, Mehika pa ga je povečala sedemkratno na 294 milijard dolarjev. ZDA so imele lani v trgovini s Kanado 12,5 milijarde dolarjev presežka, v trgovini z Mehiko pa 63 milijard dolarjev primanjkljaja.
Gospodarski analitiki v vseh treh državah se strinjajo, da so imele od Nafte v celoti doslej koristi vse tri države, vendar pa so koristi neenakomerno razporejene po določenih področjih, kar ustvarja zamere. Največjo korist na splošno je imela Mehika, ki je tudi najmanj razvita od treh držav.
Trump je med predvolilno kampanjo napovedal, da bo Nafto ukinil, pozneje pa je pristal na pogajanja o spremembah. ZDA zahtevajo, da se zniža njihov zunanjetrgovinski primanjkljaj, želijo olajšati delovanje ameriških bank in telekomunikacijskih podjetij v Kanadi in Mehiki, Washington od sosednjih držav zahteva večji dostop do javnih naročil, obenem pa jima želi to onemogočiti v ZDA. Washington prav tako želi odpravo necarinskih ovir pri izvozu kmetijskih pridelkov.
