Tiskane izdaje
Vendar pa razprave še ni konec, saj končna številka še ni dosežena. Nekatere članice naj bi se danes zavezale, da bodo svoje prispevke dopolnile do konca novembra. Pravni sklep o premestitvi 40.000 beguncev, ki naj bi začel veljati v torek, naj bi sicer omogočil takojšen začetek premeščanja beguncev iz Italije in Grčije v druge članice unije.
Hot spots še niso ustrezno urejeni
Asselborn ob tem opozarja, da je treba pred začetkom premeščanja beguncev zagotoviti ustrezno delovanje središč za obravnavo beguncev v Italiji in Grčiji, imenovanih »hot spots.« V teh središčih evropske agencije, na primer Evropski azilni podporni urad, pomagajo italijanskim in grškim oblastem pri registraciji beguncev, na primer pri odvzemu prstnih odtisov.
Vsaka članica bo imenovala posebnega predstavnika za sodelovanje z Italijo in Grčijo, ki naj bi v torek predstavili načrt za premestitev beguncev v druge članice. Evropska komisija je maja predlagala obvezno shemo za premestitev 40.000 Sircev in Eritrejcev iz Italije in Grčije v druge članice unije v prihodnjih dveh letih. Slovenija naj bi po njenem predlogu sprejela 495 oseb. Predlagala je tudi shemo za preselitev 20.000 beguncev iz tretjih držav, Slovenija naj bi jih sprejela 207. Ta shema je sicer le priporočilo komisije, ne zakonodajni predlog, tako da je proces izvajanja ukrepa drugačen.
Potem ko so junija voditelji članic unije poudarili, da solidarnost mora biti prostovoljna, so notranji ministri julija dosegli dogovor, da premestijo 32.256 beguncev iz Italije in Grčije v druge države, od tega v Slovenijo 230 oseb, ter da preselijo 22.504 osebe, od tega v Slovenijo 20.
Ob upoštevanju obeh shem so se torej dogovorili o prerazporeditvi 54.760 oseb iz Sirije, Eritreje, Iraka in Somalije. Julija se je omenjalo, da bi lahko z viškom pri preselitvi pokrili manjkajoča mesta pri premestitvi. V tem primeru se morajo dogovoriti o še nekaj več kot 5000 osebah.
