60. obletnica EU: solidarnost ni in ne sme biti »a la carte«

Rim - Voditelji 27 članic in treh osrednjih institucij EU so danes v Rimu podpisali rimsko izjavo, v kateri so izpostavili dosedanje dosežke, potrdili enotnost, skupne interese in vrednote ter opredelili izzive in prednostne naloge v prihodnjih desetih letih.

Evropski vrh danes v Rimu obeležuje 60. rojstni dan unije, ki se sooča z ločitvijo od Velike Britanije in drugimi izzivi brez primere, na primer terorizmom, migracijskimi pritiski in protekcionizmom.

Kljub resnosti položaja so v strahu pred vzponom evroskeptikov na volitvah v Franciji, Nemčiji in Italiji ambicije skromne - posredovati sporočilo enotnosti. A tudi to ambicijo sta z raznimi zahtevami in grožnjami postavili pod vprašaj Poljska in Grčija, ki pa sta na koncu izjavo podprli.

Rimska izjava se začne z besedami ponosa ob dosežkih edinstvene unije, ki je vstala iz pepela prve in druge svetovne vojne. Njen duh pa po navedbah evropskih virov najbolje ponazarjajo sklepne besede: »Združili smo se, da bi nam bilo bolje. Evropa je naša skupna prihodnost.«

V Evropi kljub resnim izzivom ne sme prevladati strah pred populizmom in protekcionizmom, ne smemo dovoliti, da bi nas strah zavrl v iskanju priložnosti za mlade in za razvoj, pa je poudaril slovenski premier Miro Cerar.

Izzivi brez primere

Sedemindvajseterica je v izjavi, v kateri ločitev od Britanije ni izrecno omenjena, izpostavila, da se sooča z izzivi brez primere: regionalnimi konflikti, terorizmom, migracijskimi pritiski, protekcionizmom ter socialnimi in gospodarskimi neenakostmi.

Eno osrednjih vprašanj pri pripravi izjave je bila opredelitev do koncepta Evrope več hitrosti, s katerim želijo zahodne članice zagotoviti prožnejšo in učinkovitejšo unijo ter s tem njen obstoj, v vzhodnih pa vzbuja strah pred drugorazredno obravnavo in izključenostjo.

Kompromis je ohlapen zapis, da bodo članice tako kot v preteklosti» delovale skupaj, različno hitro in intenzivno, ko bo to potrebno, ob premikanju v isti smeri«. Ob tem zatrjujejo , da bodo vrata vselej odprta tistim, ki se bodo želele pridružiti pozneje.

Evropski voditelji so v Rimu pred slovesnim podpisom rimske izjave ob 60. rojstnem dnevu EU izpostavili pomen skupnega evropskega projekta in enotnosti. Pri EU ne gre za slogane in postopke, naša unija je jamstvo, da svoboda, demokracija in neodvisnost niso naše sanje, ampak realnost, je izpostavil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Slovesnost se je začela z zvoki Beethovnove Ode radosti, himne EU. Gostitelj, italijanski premier Paolo Gentiloni je govoril o močnih čustvih, ko so spet vsi zbrani v dvorani, kjer so pred natanko šestimi desetletji podpisali pravni temelj sodobne unije, rimski pogodbi. Izpostavil je moč Evrope in privilegij, da zna živeti z raznolikostjo.

Danes je dan ponosa in praznovanja, a da to ne pomeni, da lahko Evropa zaspi na lovorikah. Evropa je še vedno velik ideal, vredno je verjeti vanjo in nikoli ne smemo pozabiti na stroške Neevrope, je opozoril predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani.

Malteški premier Joseph Muscat, čigar država v prvi polovici leta predseduje Svetu EU, je izpostavil, da je unija na pomembni prelomnici. Za prave rešitve bodo po njegovih besedah potrebni pogum, vzajemno zaupanje ter zavedanje, da se je Evropa spremenila in da se bo še naprej spreminjala.

Sedaj ne smemo biti romantični in nostalgični zaradi izgubljene preteklosti, temveč ambiciozni glede prihodnosti, je izpostavil Muscat ter opozoril, da je največji primanjkljaj unije slabo izvajanje sprejetih dogovorov in da solidarnost ni in ne sme biti »a la carte.«

Predsednik Evropskega sveta Tusk je izpostavil» preprosto resnico, da nič v našem življenju ni samoumevno«. Spomnil je na trpljenje v vojni, da bi se vsi zavedali, da za milijone ljudi pri EU ne gre za slogane in postopke, temveč je unija jamstvo, da svoboda, demokracija in neodvisnost niso naše sanje, ampak realnost. »Evropa bo enotna ali pa je ne bo«, je še poudaril.

Krvaveča unija

Tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je poudaril, da moramo biti ponosni na to, kar smo dosegli v Evropi. »Bolj ponosni moramo biti na Evropo«, je izpostavil.

Tudi danes je v ospredju beseda solidarnost, ki jo je postavil v središče svojega nagovora v petek papež Frančišek. Poznavalci vatikanske politike izpostavljajo, da je bil papež precej manj kritičen kot v preteklosti, kakor da ne bi želel še dodatno raniti že tako krvaveče unije.

Voditelje so ob prihodu sprejeli predsednik Evropskega sveta Tusk, italijanski premier Gentiloni, malteški premier Muscat in županja Virginia Raggi, članica evroskeptičnega Gibanja petih zvezd in sploh prva ženska na tem položaju v zgodovini Rima.

Več območij v središču Rima, zlasti območje okoli Kapitolskega griča, kjer poteka slovesnost, je popolnoma zaprto za javnost. Zaprte so tudi številne turistične znamenitosti. Domačini pravijo, da tako praznega tega dela Rima še niso in verjetno ne bodo več videli.

Gostitelji so močno okrepili navzočnost policistov in video nadzor okoli Kapitolskega griča ter prepovedali prelete mesta. Močni varnostni ukrepi so bili predvideni od začetka, zlasti zaradi načrtovanih shodov v podporo uniji in proti njej, a po terorističnem napadu v Londonu so jih še okrepili.

V Rimu je danes pričakovati šest shodov oziroma protestov, ki naj bi se jih udeležilo okoli 25.000 ljudi. Gostitelji se še posebej bojijo, da bi se proteste proti uniji izkoristili skrajneži in nasilneži.