Tiskane izdaje
Bitke ne bo kar tako konec. Republikanec François Fillon trmasto vztraja pri predsedniški kandidaturi in ne pusti, da bi ga odnesla finančno-nepotistična afera, pa četudi mu tudi v lastnem taboru vse bolj obračajo hrbet in je kampanja predvsem še zavračanje obtožb in ne prepričevanje volivcev s programom. In zdaj so pri tedniku Le Canard Enchainé objavili še nove finančne nečednosti ...
Afera o fiktivnem delu njegove soproge Penelope Fillon kot parlamentarne asistentke in o neupravičenih finančnih transferjih iz javnega proračuna: v višini okrog 830.000 evrov bruto v različnih obdobjih od leta 1988 do 2013., se nikakor ne poleže. Fillon se brani – in med drugim ga zavzeto zagovarja tudi filozof Luc Ferry, češ, saj »ni nikogar ubil« –, nasprotniki ga spodnašajo in zahtevajo njegov umik. Potem ko si je Fillon po nedeljskem zboru na pariškem trgu Trocadéro (kjer se je po štetju organizatorjev zbralo 200.000, celo 300.000 privržencev, po mnenju kritikov pa samo med 30.000 in 50.000) morda že skorajda malo oddahnil, so pri satiričnem tedniku Le Canard Enchainé v torek objavili nove finančne podrobnosti iz njegovega »nepoštenja«: od Marca Ladreit de Lacharrièra, podjetnika (skupina Fimalac), milijarderja in predsednika intelektualne revije La Revue des deux Mondes, je leta 2013 dobil brezobrestno posojilo v višini 50.000 evrov. Denar je bil menda že v celoti vrnil, a še prej ga je bil »pozabil« prijaviti pristojni neodvisni inštituciji, ki bedi nad transparentnostjo političnega življenja (HATVP). »Je vrnjeno posojilo nezakonito, nepošteno in nesprejemljivo?« je zdaj javno vprašal Fillonov odvetnik Antonin Lévy in, kot piše Le Point, med drugim poudaril, da je Fillon vse to »spontano« omenil že konec januarja med preiskavo o domnevnem fiktivnem delu njegove soproge in celo dveh njunih otrok. Enako trdi odvetnik Fillonovega dolgoletnega prijatelja Marca Ladreit de Lacharrièra ...
Namen posojila resda v javnosti še ni znan, jasno je le, da sega v čas, ko je od La Revue des deux Mondes plačo prejemala tudi Penelope Fillon: za pet tisoč evrov bruto na mesec od maja 2012 do decembra 2013 oziroma za skupaj 100.000 evrov je menda napisala samo deset literarnih recenzij, od katerih so objavili dve. In ve se tudi, da je po francoski davčni zakonodaji treba prijaviti vsako posojilo nad 760 evrov – to mora storiti tisti, ki si denar sposodi –, politiki pa morajo vsak znesek nad 10.000 evrov prikazati tudi HATVP.
Prikrivanje tako visokih zneskov bo lahko po pisanju Le Pointa precej stalo Fillona, ki naj bi 15. marca stopil pred preiskovalnega sodnika že zaradi poneverbe javnih sredstev, zlorabljanja javnega dobro in trgovanja z vplivom. V času, ko je bil predsednik vlade, so namreč milijarderja Marca Ladreit de Lacharrièra – po reviji Forbes je vreden 2,4 milijarde evrov – povišali v viteza velikega križa legije časti, kar je zelo visoko in redko odlikovanje.
Mnenje pisatelja
In kaj o Françoisu Fillonu in nasploh o bližajočih se predsedniških volitvah meni francoski pisatelj Mathias Énard, ki se je pred nedavnim mudil v Sloveniji, na festivalu Literature sveta – Fabula? Ne verjame, da bi jih lahko dobila skrajna desničarka Marine Le Pen, pa četudi je medijsko tako razvpita in ji javno mnenje še naprej dobro kaže: po zadnji raziskavi, ki so jo pri Kantar Sofres-OnePoint pripravili za Le Monde, se tretjina Francozov strinja z idejami Nacionalne fronte, a šest od desetih jih zatrjuje, da ne bodo volili Le Penove.
Republikanec François Fillon po svoje preseneča tudi pisatelja – s svojim trmastim vztrajanjem, da se kljub aferi ne umakne iz tekme. »Težko razumem in prepričan sem, da ga tudi znotraj njegovega tabora vse manj razumejo, zato pa čedalje bolj verjamejo, da desnice ne more popeljati drugam kot v poraz. Najbrž ima svoje razloge, mogoče se mu zdi, da so se zarotili proti njemu.« Na vprašanje – kdo ima več možnosti: socialist Benoît Hamon ali liberalec Emmanuel Macron? – poda Énard boljše mnenje o kandidatu Macronu. »Resda je zelo mlad, v življenju ni zamenjal veliko služb, prej je bil minister za ekonomijo … A zdi se mi zelo živ človek, izjemno inteligenten je in nadvse hiter. Mislim tudi, da je politik, ki zna stopiti nazaj, priznati, da se je zmotil in se drugače odločiti za prihodnost. Da je ubral napačno pot, dojame takoj in v pravo smer krene, še preden bi njegovo napako uvideli drugi. In to je res odlika v politiki. V tem je povsem drugačen od Fillona.«
Pa malo karizmatični Hamon? »Njegov problem je, da ga niti v njegovem taboru ne podpirajo, socialistična stranka je nasploh razbita. Morala se bo preoblikovati, morda bo celo izginila ... Po starem ne bo mogla naprej.« In tako kot socialisti kot stranka delujejo po principu bi in ne bi, tudi »Hamon predvolilno vizionarsko obljublja univerzalni temeljni dohodek in ga hkrati ne obljublja.« Popolno utelešenje stranke je: kot vladna stranka leve sredine so socialisti medli in celo reakcionarni, obenem pa poskušajo velikopotezno sanjati še o idejah prihodnosti ... S kom bodo na koncu vanjo vstopili Francozi? »Pred tokratnimi predsedniškimi volitvami je negotovosti več kot kdaj prej.« Ničesar se ne da napovedati.
