Tiskane izdaje
Bruselj − Mnenje evropskega parlamenta o kandidatki za podpredsednico evropske komisije Alenki Bratušek bo znano danes okoli 18. ure, ko bodo v odborih za okolje in energijo, pred katerima je bila zaslišana, odločali, kako jo bodo ocenili.
Glede na skoraj soglasne ocene iz parlamentarnih političnih skupin bo mnenje o njeni kandidaturi negativno. »Lahko pričakujemo, da jo bo večina zavrnila,« je za spletno stran vieEUws povedal predsednik odbora za okolje Giovanni La Via, »saj je ni nihče podprl.« Po njegovih besedah Bratuškova ne bi bila primerna niti za kateri drug resor. Poslanci ji očitajo slab nastop, v katerem ni bilo odgovorov na ključna vprašanja o energetski uniji, in kar nekaj napak, denimo o Južnem toku.
Negativno mnenje parlamentarcev bi sprožilo novo dinamiko, saj bi morali narediti rošade v parlamentarni ekipi in poiskati, denimo, drugega človeka, ki bi prevzel funkcijo, namenjeno Bratuškovi. Pri izvoljenem predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju so bili še zadržani glede vseh scenarijev, ki so začeli krožiti v bruseljskih krogih. »Nimamo načrta B,« se je glasilo sporočilo Junckerjeve glasnice. Predsednik komisije bo šele po objavi odločitev odborov začel odločati o nadaljnjih korakih, s katerimi bi lahko izpolnil zahteve parlamentarcev.
Čas za iskanje novega komisarja
Odločanje evropskih parlamentarcev o kandidatih za člane evropske komisije poteka v kontekstu merjenja moči tako med političnimi skupinami kot v odnosu med samimi institucijami EU.
Evropski parlamentarci so sinoči še držali v šahu kar pol ducata kandidatov, saj se še niso izrekli o njih. Poleg Alenke Bratušek so na seznamu nepotrjenih še Finec Jyrki Katainen (podpredsednik za gospodarsko rast), Britanec Jonathan Hill (finančni trgi), Latvijec Valdis Dombrovskis (podpredsednik za evro), Francoz Pierre Moscovici (gospodarske zadeve) in Španec Miguel Arias Cañete (energija in podnebno ukrepanje). Edini socialist med njimi je nekdanji francoski finančni minister Moscovici, ki ga kritizirajo predvsem konservativci. Drugače kot Bratuškova, ki velja za nesprejemljivo, so drugi predvsem nekakšni talci, s katerimi politične skupine izsiljujejo druga drugo za dosego svojih ciljev.
Predsednik komisije Jean-Claude Juncker deluje za zdaj v ozadju in usklajuje rešitve s parlamentarci. V rokah ima veliko moči. Teoretično bi lahko vztrajal pri svojem predlogu kandidatov in tvegal, da je nato komisija kot celota zavrnjena v parlamentu. Toda tak scenarij je videti povsem nerealen, saj bi povzročil velike zaplete in zamude pri nastanku komisije. Nobena od komisij, imenovanih po uveljavitvi maastrichtske pogodbe leta 1993, sicer ni začela delati pravočasno. Mandat sedanje se izteče 1. novembra, nova naj bi bila izvoljena 22. oktobra.
Od kočljivih kandidatov so po prejetju odgovorov na dodatna vprašanja poslanci »blagoslovili« češko liberalko Věro Jourovo, ki bo prevzela komisarski položaj za pravosodje. Negotova je še usoda Madžara Tiborja Navracsicsa. Poslanci so prepričani, da ni primeren za področja, ki bi jih prevzel (izobraževanje, kultura, mladina, državljanstvo), a po njihovi presoji lahko ostane na položaju komisarja na katerem drugem področju, ki bi bilo za predstavnika Fidesza madžarskega premiera Viktorja Orbána manj kočljivo.
Ker bo Slovenija skoraj gotovo morala predlagati drugega kandidata, je z Navracsicsem povezano področje, ki bi ga dobil prihodnji slovenski član evropske komisije. Tudi med poslanci Evropske ljudske stranke so začele krožiti razlage, da bi položaj, ki je bil predviden za Bratuškovo, prevzel dosedanji komisar za administracijo, slovaški socialdemokrat Maroš Šefčovič. Tako bi socialisti, nezadovoljni s številom visokih položajev v EU, predvidenih za njih, dobili vsaj eno zadoščenje.
V osnovnem predlogu Junckerjeve komisije je bil Šefčovič predviden za komisarja za transport. V primeru takega razpleta bi prihodnji slovenski komisar lahko prevzel njegovo področje. Po drugem scenariju bi slovenski komisar prevzel resor, predviden za Navracsisca, ta pa bi dobil področje transporta.
Kdo naj bi bil prihodnji slovenski kandidat za komisarja, ostaja negotovo. Postopkovno bi bilo najverjetneje najlaže, če bi Juncker uporabil seznam, ki ga je v Bruselj julija poslala vlada Bratuškove, in z njega izbral socialdemokratsko evropsko poslanko Tanjo Fajon, ki ji njeni parlamentarci ne bi metali polen pod noge. A Fajonova bi lahko bila kočljiva zaradi strankarske aritmetike, saj bi liberalci z odhodom Bratuškove izgubili en položaj v komisiji. Po drugi strani ji je v prid spol, saj bi bilo tako za Junckerja kot za parlament nesprejemljivo, če bi bil naslednik Bratuškove moški in ne bi izpolnili ženske kvote. Drugi, ki bi na papirju spet lahko bil v igri za komisarski položaj, je dosedanji komisar Janez Potočnik.
Med slovenskimi poslanci v Bruslju se je predvsem postavljalo vprašanje, kaj bo storil premier Miro Cerar, ki kot mandatar še ni mogel soodločati o Bratuškovi, zdaj pa ima polna pooblastila. »Moral bi dati nogo med vrata. Potrebujemo novega, verodostojnega kandidata,« je prepričan evropski poslanec iz NSi Lojze Peterle. Tudi Ivo Vajgl (Desus Alde) je premiera pozval k aktivnejši vlogi pri odločanju o slovenskem komisarju. Slovenski poslanci EPP so se sicer načeloma pripravljeni sprijazniti s Fajonovo ali Potočnikom. »Sprejemljivo za višje cilje,« je tak izbor komentiral evropski poslanec iz SDS Milan Zver.
