Amnestije in bega pred roko pravice ne bo

Prevzem oblasti v Makedoniji je začel s prisego novi predsednik parlamenta Talat Xhaferi.

Objavljeno
03. maj 2017 21.36
Vili Einspieler
Vili Einspieler
Črni četrtek po dolgi politični agoniji in pat poziciji glavnih političnih akterjev v Makedoniji, ki je v razsulu, je bil vse prej kot nepričakovan. Razmere ostajajo zaostrene, spet pa lahko uidejo nadzoru, ko bo nova parlamentarna večina imenovala vlado.

Novi predsednik parlamenta Talat Xhaferi iz Demokratske unija za integracijo (DUI) ni mogel takoj začeti z delom, ker mu njegov predhodnik Trajko Veljanoski (VMRO-DPMNE) ni predal ključev kabineta predsednika sobranja in uradnega žiga. Xhaferi je prisegel in prevzel ključe šele včeraj, njegov prvi sogovornik pa je bil vodja delegacije EU v Skopju Samuel Žbogar, ki je izjavil, da je EU pripravljena sodelovati z njim pri reformah potrebnih za evroatlantske povezave Makedonije. Xhaferi bo seznanil predsednika države Gjorgea Ivanova o novi parlamentarni večini in mandatarju za sestavo nove vlade Zoranu Zaevu.

Rušitev ustavne ureditve

Prvak socialdemokratov (SDSM) Zaev je dosedanjega premierja in predsednika vladne VMRO-DPMNE Nikolo Gruevskega, ki je Makedonijo vodil že od leta 2006, obtožil, da blokira miren prenos oblasti, ker želi doseči amnestijo zanj in za posameznike iz njegovega najbližjega političnega in družinskega kroga. Zaev je še poudaril: »Toda amnestije ne bo. Po tem, kar je storil, mora Gruevski oditi na sodišče. Sodili mu bodo neodvisni pravosodni organi in ocenili njegovo krivdo. Bega pred pravico ne bo. Vsak, ki je zagrešil zločine proti državljanom in državi, se bo moral soočiti z roko pravice«.

Sklenil je z besedami, da bo zahteval odgovornost od posameznikov, ki naj bi stali za nasiljem v parlamentu, v prvi vrsti od Gruevskega in Ivanova. SDSM je sporočila, da je šlo za protiustavno obstrukcijo prenosa oblasti, ki se kaznuje z visokimi zapornimi kaznimi. Po njihovem nasilna retorika organizatorjev protestov in sporočila na družbenih omrežjih spodbujajo nemire in širijo laži, kar dokazuje, da obstaja organizirani in krvavi scenarij, po katerem naj bi s terorističnimi akcijami zrušili ustavno ureditev.

Ceno bodo plačali državljani

Po pogovoru s Xhaferijem, Ivanovom in voditelji strank je namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja za evropske in evroazijske posle Hoyt Brian Yee izjavil, da je treba po hitrem postopku oblikovati novo vlado, o njenem programu pa je treba razpravljati v parlamentu in ne zunaj njega. Kot je poudaril, je to stališče ZDA, EU, Nata in Nemčije. Yee je zahteval preiskavo nasilja v sobranju in se zavzel za kaznovanje krivcev. Sklenil je z besedami, da je ZDA v interesu stabilnost Zahodnega Balkana in da Washington podpira evropsko povezavo Makedonije. Novo parlamentarno večino in izvolitev Xhaferija je podprlo tudi britansko zunanje ministrstvo, ki je še pozvalo vse akterje v državi k nenasilnemu prenosu oblasti in čim prejšnjemu oblikovanju vlade.

Državni sekretar nemškega zunanjega ministrstva Michael Roth tudi pravi, da volilnega procesa ni mogoče blokirati s pomočjo nacionalističnih skrajnežev. Po njegovem bivša vladajoča stranka in Gruevski izgubljajo verodostojnost, ceno za njihovo cinično igro pa bodo plačali državljani. Izpostavil je še, da je žalostno, da sta se morala ZDA in EU odločno zavzeti za demokracijo in vladavino prava, ker makedonski politiki ne spoštujejo demokratičnih pravil igre. Ivanova je pozval, naj se začne končno obnašati skladno s svojo ustavno vlogo. Kot je menil, je nevarnost, ki naj bi grozila Makedoniji zaradi tiranske platforme albanskih strank, zgolj izgovor za preprečevanje zamenjave oblasti. Roth ni napovedal konkretnih ukrepov EU za rešitev krize, opozoril pa je, da ima Bruselj na voljo vrsto ukrepov v pristopnem procesu, ki jih bo tudi uporabil.

Ključni človek pri reševanju krize naj bi bil prav Yee, ki je s priznanjem izvolitve Xhaferija in pozivom k hitremu oblikovanju vlade, dal jasno vedeti Ivanovu, ki zahteva nadaljevanje pogajanj, da se je mednarodna skupnost odločila. Čeprav Ivanov še vedno zavrača dodelitev mandata za sestavo nove vlade Zaevu, ima v rokah vse manj orožij za obrambo »nacionalnih interesov«, po obisku visokega ameriškega diplomata pa je ublažil retoriko in pozval ZDA, naj se bolj angažirajo pri reševanju krize. Kljub temu še vztraja, da tiranska platforma, ki prinašajo več pravic za albansko skupnost, ne more biti pogoj ali osnova za oblikovanje vlade.

Eksploziv domače izdelave

V VMRO-DPMNE so izvolitev Xhaferija za predsednika sobranja označili za nezakonito in neustavno. Po njihovih navedbah je bil Xhaferi izvoljen po koncu zasedanja, kar tolmačijo kot kršitev procedure, in brez večine glasov poslancev. Pri glasovanju naj ne bi bili prisotni dva poslanca in prvak DUI Ali Ahmeti, ki so pojasnili, da iz varnostnih razlogov, glasovali pa naj ne bi niti poslanci Bese. Iz posnetkov je tudi razvidno, da so se skrajneži rokovali s poslanci DUI v skupščinski dvorani, kjer je prišlo do nasilja.

Skopsko sodišče je odredilo pripor za štiri osebe, ki so sodelovale v nasilju, zoper dve nadzor, zoper eno pa hišni pripor. Državno tožilstvo je na podlagi dokazov, ki jih je zbrala policija, zahtevalo pripor za 14 od 15 privedenih oseb. Policija je na podlagi posnetkov, ki jih je dobila od medijskih hiš in video zapisa varnostnih kamer vložila še pet kazenskih ovadb. Skupno je ovadenih 20 oseb. V sobranju so varnostniki odkrili improvizirano eksplozivno napravo.