Angela Merkel o Evropi več hitrosti

Berlin − Kanclerka Angela Merkel ima čedalje več skrbi, ki jo silijo k novemu razmisleku o prihodnosti stare celine. Privedle so jo do tega, da zdaj govori o Evropi več hitrosti. Doma pa ji čedalje resneje konkurira­ socialdemokratski kanclerski kandidat Martin Schulz.

Nemške javnomnenjske raziskave še naprej kažejo spektakularen vzpon novega socialdemokratskega kanclerskega kandidata Martina Schulza, ki bi trenutno za svojo stranko dosegel 29 odstotkov volilnih glasov. Nov obraz in novi pozivi k pravičnejši družbi dosegajo mnoge, ki so doslej obupavali nad SPD, del nove naklonjenosti javnosti pa so si socialdemokrati pridobili tudi na račun konservativne CDU/CSU. Če bi bile volitve včeraj, bi konservativna unija prejela komaj 34 odstotkov glasov, kar je štiri odstotke manj kot pred tednom dni.

Z novo levosredinsko energijo dosedanjega predsednika evropskega parlamenta se povečuje tudi verjetnost rdeče-rdeče-zelene koalicije SPD, zelenih in Levice na zvezni ravni. V nemškem konservativnem taboru to opazujejo s čedalje večjo zaskrbljenostjo, čeprav bi v neposrednem volilnem soočenju s Schulzem Angela Merkel zmagala vsaj po zadnji Emnidovi raziskavi. A tudi nacionalistična Alternativa za Nemčijo ostaja pri 11 odstotkih, kar še posebej skrbi CSU, ki s številnimi krščanskodemokratskimi volivci zahteva odgovore od kanclerke. Res so tudi v prejšnjih predvolilnih kampanjah njeni tekmeci na začetku pridobivali, a je tokrat zaradi begunske krize tudi sama močno oslabljena.

Kanclerkino reševanje EU

Medtem ko generalni sekretar CDU Peter Tauber v časopisnem prispevku razpravlja o pravičnosti v konceptu urejenega liberalizma Ludwiga Erharda, poskuša Angela Merkel z drugimi voditelji reševati Evropsko unijo, ki se 60 let po podpisu rimske pogodbe zaradi begunske krize, brexita in različnih sovražno nastrojenih voditeljev, od ameriškega predsednika Donalda Trumpa do ruskega Vladimirja Putina, prav tako sooča z resnimi izzivi. Kanclerka in njen finančni minister Wolfgang Schäuble sta že po britanskem referendumu o izstopu iz EU namigovala, da je ta dogodek za dlje časa opravil s poglabljanjem EU, ob robu srečanja evropskih političnih prvakov na Malti pa je kanclerka spet domnevala, »da vsi ne bomo sodelovali na istih integracijskih ravneh«.

Kljub temu, da je vrh v Valletti dokazal »duh skupnosti«, kanclerka v EU predvideva različne hitrosti združevanja. Cilji 27 članic se že zdaj marsikje razlikujejo. Z drugačnimi, a po teži primerljivimi težavami, se sooča Italija, ki se nikakor ne zmore izvleči iz začaranega kroga previsokega dolga in bančnih kriz. Tudi zaradi te države konservativni nemški ekonomisti čedalje ostreje napadajo predsednika ECB Maria Draghija, nekateri se celo sprašujejo, ali se italijanski bankir morda ne pripravlja na izstop Nemčije iz evrskega območja, kljub temu da bila v tem primeru njegova ustanova dolžna na stotine milijard evrov nemški Bundesbank.

Vsaj hamburški ekonomist Bernd Lucke predvideva, da bi Draghi pozdravil s tem povezano devalvacijo evra, res pa je bil Lucke med ustanovitelji Alternative za Nemčijo v času, ko se je ta še bojevala predvsem proti skupni evropski valuti.

Medtem ko krščanskodemokratska kanclerka Nemčije poudarja skupno delovanje držav članic EU, mnogi še vedno očitajo Nemčiji samostojno odprtje meje sto tisoč beguncem z Bližnjega vzhoda in od drugod. Kanclerka se zdaj aktivno zavzema za zadrževanje beguncev bližje njihovim domovinam, a je begunska kriza v Evropi povzročila dodatne razkole prav v času, ko novi ameriški predsednik Donald Trump prevprašuje temelje čez­atlantskega sodelovanja – in nemškega gospodarstva. Evropo čakajo časi, primerljivi z najhujšimi krizami minulih desetletij.