Tiskane izdaje
Berlin – Po prihodu tisočev beguncev iz Madžarske in Avstrije se je položaj v bavarski prestolnici München v sredo vsaj malo umiril, v vsej Nemčiji pa letos pričakujejo osemsto tisoč, morda celo milijon obupancev s kriznih žarišč.
Na vzhodu Nemčije in ponekod drugod neonacistični izgredi še vedno grenijo dobrodošlico nesrečnežem, ki so morali v strahu za življenje zapustiti domove, nešteti državljani pa še naprej izkazujejo sočutje z žrtvami oboroženih konfliktov, ki trkajo na njihova vrata. Begunce od Bližnjega vzhoda do Afganistana v Nemčiji pričaka dobro organizirana pomoč, zato ne preseneča, da si v to državo želijo mnogi, ki se v Grčiji ali Italiji izkrcavajo iz čolnov ali se kako drugače prebijejo v Evropo.
Čim več naj jih dobi delo
Prebivalci bavarske prestolnice in drugih mest beguncem še naprej prinašajo živila, oblačila, toaletne potrebščine in drugo, kljub veliki radodarnosti državljanov pa ministrica za delo in socialo Andrea Nahles samo do konca prihodnjega leta za njihovo nastanitev in preskrbo pričakuje 3,3 milijarde evrov stroškov, do leta 2019 sedem milijard. Čeprav velik del finančnega bremena prevzemajo lokalne oblasti, socialdemokratska ministrica domneva, da bo veliko beguncev pristalo tudi med prejemniki socialne pomoči, zato si je postavila cilj, da jih čim več dobi delo. »Ljudje, ki prihajajo k nam kot begunci, naj hitro postanejo sosedje in kolegi!« Nemčija v prihodnjih letih samo za učenje jezika namerava nameniti 180 milijonov evrov.
Nemški delodajalci soglašajo. Kdor se uči poklica, ne sme biti poslan nazaj še nekaj let po izučitvi, je pred kratkim zahteval predsednik nemške industrijske in trgovinske zbornice DIHK Eric Schweitzer. Gospodarstveniki bi si želeli manj administrativnih ovir za zaposlovanje beguncev, absurdno se jim zdi, da se mora bolniški tehnik iz Iraka vrniti v Bagdad in od tam zaprositi za zaposlitev, celo v tem primeru pa je treba dokazati, da se za delo ne poteguje noben državljan Evropske unije. Pri DIHK bi radi razširitev seznama poklicev, za katere oblasti priznavajo pomanjkanje delavcev, saj poleg inženirjev in zdravnikov v Nemčiji primanjkuje tudi šoferjev, kuharjev in številnih drugih. Ker nemška industrija kljub krizam v svetu deluje s polno paro, se bo položaj morda le še poslabšal.
Tudi nemški politiki pa se bojijo, da pri tako močnih valovih priseljevanja celo najbolj radodarno prebivalstvo prej ali slej naleti na meje, zato se vlada hkrati prizadeva za onemogočanje tihotapcev ljudi in se pripravlja na vrh EU z afriškimi državami, da bi krize laže reševali tam, kjer so nastale. Hitrejše vračanje iz Nemčije grozi tudi tistim, ki nimajo pravice do azila. Bavarska, kamor se zdaj skozi Madžarsko in Avstrijo množično zatekajo begunci, te že zbira v posebnih centrih. Največ »socialnih beguncev« prihaja iz držav Zahodnega Balkana in nekateri v begu pred revščino in pomanjkanjem že poskušajo zlorabljati velikodušni nemški sistem socialnega varstva. Nemške oblasti jim priporočajo, naj se preusmerijo k zakoniti poti v Nemčijo z iskanjem primernega delovnega mesta.
Ni povsod idealno
Tudi v Nemčiji ni vse idealno, tam, kjer so prebivalci še posebno nenaklonjeni priseljencem, se množijo napadi nanje. Sredinska politika s kanclerko Angelo Merkel na čelu takšne ekscese ostro obsoja, a hkrati zahteva tudi pravičnejšo razporeditev beguncev v državah EU. Socialdemokratski podkancler Sigmar Gabriel je šel še korak dlje, dele Evropske unije obtožuje sramotnega odnosa do beguncev, zelo problematično se mu zdi, da nekatere države sodelujejo le zaradi dodatnih sredstev in si ne prizadevajo dovolj aktivno za iskanje rešitev v teh težkih časih za EU. Kanclerka Merklova je na ponedeljkovi tiskovni konferenci celo posvarila pred morebitnimi posledicami za schengenski režim prostega gibanja, kar bi bilo za socialdemokratskega prvaka gigantski korak nazaj v evropski zgodovini. »V Grčiji smo tvegali le denar, zdaj je Evropa v nevarnosti, da izgubi spodobnost.«
Nemčija pa verjame, da jo je begunska kriza vsaj ponovno zbližala s Francijo, potem ko sta osrednji državi evropskega združevanja že razdeljevali proračunska politika in Grčija. Francoski levičarji, ki so doslej pogosto kritizirali konservativni Berlin, zdaj z občudovanjem opazujejo velikodušno in dobro organizirano nemško skrb za begunce. »Na srečo ena državna prvakinja rešuje čast vse Evropske unije: Angela Merkel!« so komentirali pri časopisu Libération. Ob pogledu na bedni položaj v Calaisu, kjer si številni begunci z vsemi sredstvi prizadevajo v Veliko Britanijo, tudi v Berlinu upajo na učinkovitejše ukrepanje v sosednjih in drugih državah EU.
