Tiskane izdaje
Berlin, Riga − Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v bundestagu poudarila, da politika EU do svojega vzhodnega sosedstva ni usmerjena proti nikomur in ni namenjena zmanjševanju vpliva Rusije v regiji. Pred današnjim začetkom vrha vzhodnega partnerstva je tudi poudarila, da to ni instrument širitvene politike Unije in s tem ubila upanje nekaterih v regiji.
V Rigi se drevi začenja vrh EU in njenih šestih vzhodnih sosed, bivših sovjetskih republik Gruzije, Ukrajine, Moldavije, Belorusije, Armenije in Azerbajdžana.
Tako imenovano vzhodno partnerstvo je nastalo maja 2009 v Pragi, novembra 2013 pa ga je močno udarila odločitev tedanjega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, ki si je pod vplivom Kremlja tik pred zdajci premislil o podpisu sporazuma o krepitvi vezi med EU in Ukrajino.
To je sprožilo ukrajinsko krizo in zaostrilo odnose z Rusijo, ki so zdaj na najhladnejši točki po hladni vojni, ter vzbudilo dvom o smiselnosti vzhodnega partnerstva in izpostavilo nujnost reforme evropske sosedske politike.
Partnerstvo »ne bi smelo vzbujati lažnega upanja«
Merklova je v nastopu pred poslanci v Berlinu danes poudarila, da vzhodno partnerstvo »ni usmerjeno proti komurkoli in ni proti Rusiji«. Kot je dodala, vzhodne sosede EU niso v situaciji, ko bi morale izbirati »ali ali« med Rusijo in Zahodom, poroča Deutsche Welle.
Poudarila je še, da je bil od leta 2013 v odnosih Unije z državami na vzhodu dosežen velik napredek, in izpostavila podpis pridružitvenih sporazumov z Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo. A jasno je tudi povedala, da »vzhodno partnerstvo ni del širitvene politike EU« in da v zvezi s tem »ne bi smeli vzbujati lažnega upanja«.
Spomnila je, da so pričakovanja šestih držav partnerstva glede odnosov z EU »zelo različna«, in zatrdila, da Nemčija v celoti spoštuje stališča na primer Armenije in Belorusije, ki sta se namesto za podpis pridružitvenega sporazuma z Unijo odločili za priključitev gospodarski uniji z Rusijo.
V Rigi skupna izjava
Vrha, ki se začne drevi z večerjo, končal pa naj bi se v petek zgodaj popoldne, se bodo udeležili voditelji Ukrajine, Gruzije, Moldavije in Armenije ter predvidoma beloruski zunanji minister. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je udeležbo tik pred zdajci odpovedal, po uradnih razlagah zaradi požara v Bakuju; vrha se bo udeležil zunanji ministerElmar Mamadjarov.
EU poudarja, da mora partnerstvo temeljiti na diferenciranem pristopu, torej da je treba z vsako vzhodno sosedo vzpostaviti okvir sodelovanja, prilagojen vzajemnim interesom in realnosti. Medtem ko Ukrajina, Moldavija in Gruzija želijo čim tesnejše odnose, sta na primer Armenija in Belorusija skupaj z Rusijo, Kazahstanom in Kirgizistanom članici evrazijske gospodarske unije.
EU in šest vzhodnih sosed bo v Rigi sprejelo skupno izjavo, a pogajanja so zaradi različnih interesov in različnih odnosov šesterice z Rusijo kot vselej v preteklosti težavna.
