Tiskane izdaje
Zato in zaradi zadovoljstva z njenimi imenovanji so delegati z dolgim aplavzom nagradili tudi kanclerko Angelo Merkel ter se z veliko večino strinjali s še eno veliko koalicijo s socialdemokrati pod njenim vodstvom. Nemška konservativna unija CDU/CSU je na septembrskih parlamentarnih volitvah prejela komaj 32,9 odstotka glasov, kar je najslabši rezultat po letu 1949, a je še vedno daleč najmočnejša nemška stranka. Predvsem pa brez nje ni mogoče sestaviti nove vlade in s tem védenjem je kanclerka Angela Merkel prestala kritike in politične preobrate v minulih mesecih, od očitkov zaradi svojega obravnavanja begunske krize, prek propadlih pogajanj o koaliciji z liberalci in zelenimi, do sedanjega obtoževanja, da je verjetnim ponovnim socialdemokratskim koalicijskim partnerjem prepustila preveč pomembnih ministrstev.
Krščanskodemokratska prvakinja je izrazila razočaranje nad zadnjimi volilnimi rezultati: »Izid ne ustreza našim željam!« Izguba finančnega ministrstva na račun socialdemokratov je boleča, a so zato pridobili gospodarsko ministrstvo, ki je zanjo središče moči nemškega socialno tržnega gospodarstva. »Na nas je, da iz tega nekaj naredimo!« Angela Merkel je poudarila tudi koalicijske dogovore o družinah, izobraževanju, raziskovanju, pokojninskem varstvu, negi starejših in bolnih ter si pripisala zasluge za preprečitev radikalnih sprememb na področju zdravstvenega zavarovanja.
V notranji politiki krščanskodemokratski moto ostaja nična strpnost do kršiteljev varnosti ter antisemitskih hujskačev, pa naj ti prihajajo iz vrst muslimanov, Alternative za Nemčijo (AfD) ali skrajne levice. Pohvalila je dogovor CDU s sestrsko bavarsko CSU o novem reguliranju migracij, zavzemala se bo tudi za »novo dinamiko za Nemčijo« na področju novih tehnologij, umetne inteligence in infrastrukture. Kot primer nesprejemljivega obnašanja je omenila gradnjo novega berlinskega letališča ter napovedala razgradnjo birokratskih ovir.
Ostri kritiki
Angela Merkel verjame, da njeni stranki bolj kot karkoli drugega škodi razdeljenost, in je na takšne kritike odgovorila s pohvalo uspešnih krščanskodemokratskih deželnih premierov, poleg hessenskega Bouvierja tudi Daniela Güntherja iz Schleswig-Holsteina, Armina Lascheta iz Severnega Porenja - Vestfalije ter Annegret Kramp-Karrenbauer iz Posarja. 55-letna posarska konservativka bo odslej generalna sekretarka CDU, kar je navdušilo številne člane stranke, mnogi so zadovoljni tudi s politiki, ki jih je kanclerka izbrala za prihodnje ministre – in ministrice. Med šesterico, ki jo ima po koalicijskem dogovoru s socialdemokrati na voljo, bodo poleg dosedanje ministrice za obrambo Ursule von der Leyen v vladi še Julia Klöckner za kmetijstvo, Anja Karliczek za izobraževanje in Helga Braun za vodjo kanclerkinega kabineta. Zagovornike pomladitve in prenove konservativnega dela vlade še bolj razveseljuje ministrstvo za zdravstvo za dosedanjega parlamentarnega državnega sekretarja v finančnem in ministrstvu Jensa Spahna, ki velja za enega najvidnejših kritikov Angele Merkel.
V osrčju krščanskodemokratskih uporov proti kanclerki je milijonski naval beguncev in drugih migrantov v minulih letih, zato ne preseneča, da je Angela Merkel napovedala »občutne posledice« za tiste, ki se upirajo vključevanju v nemško družbo. Z Annette Widmann-Mauz dobiva državno sekretarko za integracijo, gospodarsko ministrstvo pa bo prevzel Peter Altmaier, ki po odhodu Wolfganga Schäubleja na vrh bundestaga začasno vodi finančno ministrstvo. Če se bo članstvo SPD strinjalo s še enim vladnim sodelovanjem s konservativci, bo dolgoletni kanclerkin zaupnik predal finančno ministrstvo hamburškemu županu Olafu Scholzu. A če je izredni kongres CDU na koncu z veliko večino blagoslovil še eno veliko koalicijo, v SPD še vedno potekajo ogorčeni prepiri o njej. To razklanost po najslabših volilnih rezultatih po drugi svetovni vojni kažejo javnomnenjske raziskave. Medtem ko CDU/CSU vztraja pri septembrskih volilnih rezultatih, se prosti pad SPD nadaljuje. Na nekaterih jo je prehitela celo AfD.
