Tiskane izdaje
London − Ustanovitelj žvižgaške spletne strani Wikileaks Julian Assange je sporočil, da namerava kmalu zapustiti ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer se skriva že dobri dve leti.
Assange na današnji novinarski konferenci podrobnosti ni pojasnil, dejal je le, da ekvadorskega veleposlaništva ne zapušča zaradi razlogov, ki jih navajajo mediji avstralskega mogotca Ruperta Murdocha. Britanski mediji so ta konec tedna namreč poročali, da Assange boleha za potencialno smrtno nevarno srčno aritmijo, težavami s pljuči in nevarno visokim pritiskom, poroča agencija AFP. Assange je na vprašanje o zdravju odgovoril, da bi vsakdo, ki bi dve leti preživel v stavbi brez vrta ali neposredne sončne svetlobe, občutil posledice.
Assangea je na tiskovni konferenci spremljal ekvadorski zunanji minister Ricardo Patiño. Ta njegovega načrta ni omenil, je pa vlade, vpletene v Assangeev primer, pozval k ukrepanju. »Ta situacija se mora končati, dve leti je preprosto preveč,« je dejal. »Še naprej mu nudimo zaščito, še naprej smo pripravljeni na pogovore z britansko in švedsko vlado o rešitvi te hude kršitve njegovih človekovih pravic,« je dodal Patiño.
Ustanovitelj Wikileaksa že več kot dve leti prebiva na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Kot smo na Delu že poročali, so ekvadorske oblasti namreč sredi avgusta 2012 odločile, da bodo Assangeu odobrile politični azil, za katerega je v strahu pred izročitvijo Švedski, kjer ga hočejo zaslišati v zvezi z domnevnim posilstvom in spolnim napadom, zaprosil junija istega leta. Assange trdi, da so obtožbe švedskih oblasti le pretveza, za katero stojijo Združene države Amerike, ki da ga hočejo v pest dobiti zaradi dejavnosti Wikileaksa.
Odločitev ekvadorskih oblasti je ujezila tako Veliko Britanijo kot Švedsko. Stockholm jo je označil za nesprejemljivo, britansko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da je razočarano, a namerava kljub temu izpolniti svojo dolžnost in Assangea izročiti Švedski. V prid tej potezi so se namreč odločila kar tri sodišča v Veliki Britaniji. Nižje sodišče je izročitev odobrilo februarja 2011, pritožbo na to določitev pa je višje sodišče novembra istega leta zavrnilo, a je Assange dobil dovoljenje, da se pritoži še na vrhovno sodišče, ki je pritožbo poslušalo februarja. Konec maja 2012 je izročitev naposled potrdilo še britansko vrhovno sodišče, ki je sredi junija Assangeu zadalo še en pravni udarec − zavrnilo je namreč njegovo prošnjo za ponovno obravnavo primera o izročitvi Švedski.
Spomnimo: Assangea so v Veliki Britaniji na podlagi evropskega naloga za aretacijo, ki ga je izdalo švedsko tožilstvo, pridržali decembra 2010. Kmalu po aretaciji se je začela odisejada z izpodbijanjem naloga. Njegovi odvetniki so namreč trdili, da nalog za aretacijo ni veljaven, saj ga je izdalo švedsko tožilstvo, in ne sodišče, kot je v navadi v Veliki Britaniji. Na Švedskem ga sicer (še) ne obtožujejo ničesar, ampak ga hočejo le zaslišati v zvezi z obtožbami o posilstvu in o poskusu posilstva, ki ju je domnevno zagrešil avgusta 2010 v Stockholmu.
Assange krivdo za očitana dejanja že vseskozi odločno zanika in trdi, da gre za politično motivirani pregon, povezan z dejavnostmi njegove spletne strani Wikileaks. Ta je namreč svetovno diplomacijo dodobra pretresla konec leta 2010, ko je začela objavljati sveženj tisočih ameriških diplomatskih depeš. Le nekaj dni pozneje je švedsko sodišče zanj izdalo nalog za aretacijo. Assange in njegovi odvetniki zato že vseskozi trdijo, da je sodni pregon politično motiviran, hkrati pa izražajo zaskrbljenost, da ga bo Švedska izročila Združenim državam Amerike, te pa ga bodo zaprle v taborišče Guantanamo na Kubi.
