Tiskane izdaje
Atene in Skopje sta si pred današnjim obiskom Nikosa Kociasa v Makedoniji izmenjala predloge rešitve spora o imenu. Po navedbah medijev so Atene najbolj naklonjene imenoma Republika Nova Makedonija in Republika Zgornja Makedonija, vendar Aleksisa Ciprasa za zdaj ne podpira niti njegov koalicijski partner Panos Kamenos.
Po poročanju grških medijev obsega dokument, ki so ga Atene posredovale Skopju, 20 strani in 55 členov, pokriva pa vsa nerešena vprašanja, ki so povezana z novim imenom Makedonija. Med predlogi posrednika ZN v pogajanjih Matthewa Nimetza dajejo Atene prednost imenoma Republika Nova Makedonija in Republika Zgornja Makedonija, še vedno pa nočejo, da bi se ime prevajalo. Pisne predloge rešitve je Atenam posredovalo tudi Skopje.
Grški zunanji minister Nikos Kocias je poudaril, da njihov dokument ne nosi oznake vzemi ali pusti, tako da je odprt za pripombe makedonske strani. Da so med grškim in makedonskim predlogom razlike, je potrdil tudi vodja makedonske diplomacije Nikola Dimitrov, vendar podrobnosti še ni razkril. Makedonski premier Zoran Zaev je poudaril, da gre pri obeh predlogih zgolj za pomoč pri pogajalskem procesu, ključen pa je Nimetzov predlog dogovora med državama.
Neenotna grška vladajoča koalicija
Tudi če bi Kocias in Dimitrov približala stališča, mora grški premier in prvak Sirize Aleksis Cipras šele prepričati koalicijskega partnerja v vladi in prvega moža stranke Neodvisni Grki Panosa Kamenosa, da bo soglašal s predlagano rešitvijo spora o imenu. Poleg tega je veliko število Grkov proti vključitvi termina Makedonija v imenu sosednje države. Protestnike podpirata glavna opozicijska stranka Nova demokracija in neonacistična Zlata zora. Nasprotnike kompromisa o imenu podpirajo tudi številni lokalni kleriki, čeprav se je Pravoslavna cerkev izrekla za nevtralno.
Po rezultatih zadnjih javnomnenjskih raziskav agencije Kapa research je 56,5 odstotka anketirancev za izključitev termina Makedonija iz njenega novega imena, medtem ko jih 38,5 odstotka podpira kompromisno rešitev o sestavljenemu imenu, ki bi vključeval ime Makedonija. Med anketiranci je tudi 13,5 odstotka tistih, ki so prepričani, da za spor o imenu, ki se vleče že vse od razpada nekdanje Jugoslavije leta 1991, ni uresničljive rešitve. Postavlja se tudi vprašanje, kako bi morebitno kompromisno rešitev sprejeli makedonski prebivalci.
Sprememba makedonske ustave
Čeprav o rešitvi spora ne bi smela odločati ulica, protestov ne gre podcenjevati, tako ne v Atenah in Solunu kot tudi ne v Skopju. Resno je treba jemati tudi grozilna pisma, v katerih anonimneži grozijo s smrtjo Kociasu in drugim politikom, ki so se javno izrekli za iskanje kompromisne rešitve. Kljub temu je Nimetz optimističen in pričakuje nov krog pogajanj med državama še ta mesec na Dunaju.
Pomembnejše kot pogajanja o imenu je vprašanje, ali bo Skopje spremenilo ustavo, da bi vanjo vneslo novo ime in jo dopolnilo z zagotovilom, da nima nobenih ozemeljskih apetitov do Grčije. To je bil navsezadnje tudi razlog, da so Atene priznale sosednjo državo, da bi ta postala članica ZN, le pod začasnim imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM).
