Tiskane izdaje
Bruselj – »Čestitke za opravljeno delo. Zato bo lahko odšel domov s kovčkom, polnim denarja,« je ob začetku zasedanja skupine z evrom napovedal slovaški finančni minister Peter Kažimír in čestital svojemu grškemu kolegu Evklidu Cakalotosu.
Po številnih zapletih in odlašanju so finančni ministri članic denarne unije odobrili nov obrok pomoči Grčiji, težek 8,5 milijarde evrov. »Sprejeli so 136 od 140 ukrepov. Stoodstotno niso izpolnjeni le štirje, ki so tehnični in niso bistveni,« je pojasnjeval luksemburški finančni minister Pierre Gramegna. Niti v vodilnih članicah niso skrivali optimizma. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je napovedal izplačilo, ki bo Grčiji omogočilo, da poleti odplača zapadle obveznosti.
Za večjo samostojnost
Nov obrok je del obsežnega programa, ki je bil poleti 2015 sprejet v dramatičnih okoliščinah, ko je Grčiji grozil izstop iz območja z evrom. Vlada premiera Aleksisa Ciprasa se je v zameno za rešilni sveženj, vreden do 86 milijard evrov, zavezala, da bo sprejemala obsežne reforme in varčevalne ukrepe, s katerimi naj bi uredila javne finance in omogočila okrevanje gospodarstva. Schäuble pričakuje pozitivnejša gibanja, ki naj bi omogočila, da se bo Grčija – tako kot že tik pred Ciprasovo zmago januarja leta 2015 – začela sama zadolževati na finančnih trgih.
Zadnji grški varčevalni ukrepi so vredni skupaj okoli pet milijard evrov. S 1. januarjem 2019 naj bi znižali pokojnine do 18 odstotkov in leto pozneje še splošno davčno olajšavo. V zvezi z zahtevanimi reformami razprav v zadnjem obdobju že tako ni bilo. A Grčija ne pričakuje samo finančnih injekcij, temveč tudi občutne dolžniške odpustke, najraje kar čim večji odpis dolga. Grški javni dolg se giblje okoli 180 odstotkov BDP. Po makroekonomskem scenariju IMF se bo v prihodnjih letih malce znižal, a nato se bo spet začel zviševati in leta 2060 bo dosegel vrtoglavih 275 odstotkov BDP.
V IMF ne verjamejo, da Grčija lahko s sprejetimi ukrepi dosega visok primarni presežek (v njem se ne upoštevajo stroški dolga), ki naj bi po evropskih načrtih do leta 2022 znašal 3,5 odstotka BDP, in zadostno gospodarsko rast za vzdržnost dolga. To je pogoj za sodelovanje IMF v rešilnem programu. Ob začetku zasedanja je bilo pričakovano, da bo direktorica sklada Christine Lagarde načelno privolila v sodelovanje v reševanju Grčije, a konkretna finančna nakazila naj bi sledila šele, ko se bodo vprašanja o vzdržnosti dolga bolje razjasnila.
Novi francoski minister Bruno Le Maire je bil prepričan, da bi morali imeti pred očmi interese Grkov. »Želim si, da bi prešli z vsakodnevnega ukvarjanja z grškim dolgom na dolgoročno perspektivo za Grke in za vse evropske države,« je povedal. Atene so želele jasnejše zaveze o zniževanju dolgov, a predstavniki upnic so opozarjali na sklepe finančnih ministrov iz lanskega maja. V njih je razprava o prvih bolj oprijemljivih olajšavah, denimo nadaljnjemu podaljševanju rokov za plačilo obveznosti (do 15 let), predvidena šele za obdobje po izteku programa avgusta prihodnje leto.
Slovenija najbolj izpostavljena
Pravi odpis dolgov, s katerim bi bila državam upnicam odpisana glavnica, sploh ni predviden. Nemški minister Schäuble je opozoril, da bo najprej moralo biti ugotovljeno, ali Grčija sploh potrebuje olajšave: »Če ne bodo potrebne, jih ne bo.« Vodja skupine z evrom, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, pa je pojasnil, da na mizi niso nobene številke, temveč le metode za zmanjševanje bremena. Slovenija je z 2,9 odstotka BDP med vsemi članicami najbolj izpostavljena do Grčije in pričakuje, da bo v okviru sprejemanja olajšave njen specifičen položaj upoštevan.
