Tiskane izdaje
Skopje bo jutri obiskal posrednik ZN med Grčijo in Makedonijo v sporu glede imena Matthew Nimetz. Pred tem je obiskal Atene, kjer je grški zunanji minister Nikos Kocjas dejal, da bi bilo zanje sprejemljivo vsako ime, ki ga ni mogoče prevesti v tuje jezike. Skopje je bilo danes tudi prizorišče protesta zaradi ponovne razprave o zakonu o uradnih jezikih.
Prizadevanja Združenih narodov, ki posredujejo v sporu med Atenami in Skopjem, doslej niso prinesla uspeha. Pogajanja o četrt stoletnem sporu med Skopjem in Atenami, ki jih vodi Matthew Nimetz, so dobila nov zagon lani, ko je oblast v Makedoniji prevzela nova levosredinska vlada na čelu s premierjem Zoranom Zaevom. Ta je vrstila rešitev spora o imenu med prioritete vlade. Nimetz naj bi sprtima stranema pred časom predlagal pet alternativnih imen in sicer Republika Nova Makedonija, Republika Severna Makedonija, Republika Zgornja Makedonija, Republika Vardarska Makedonija in Republika Makedonija (Skopje).
Vodja grške diplomacije Nikos Kocjas je napovedal, da bodo Atene svoj predlog rešitve v štirih točkah Skopju posredovale do sredine februarja. Je pa ob tem opozoril, da bo moral vsak kompromis potrditi grški parlament in da bo treba ustrezno spremeniti makedonsko ustavo. po navedbah grških medijev bi bil za Atene sprejemljiv dogovor, po katerem bi bila v imenu beseda Makedonija, ne pa Macedonia.
Blokada hrama demokracije
V makedonskem parlamentu se je danes ponovno začela razprava o zakonu o uradnih jezikih, ki poleg makedonščine kot uradni jezik predvideva tudi albanščino. Konservativna in nacionalistična VMRO-DPMNE, ki zakonu nasprotuje, je vložila približno 35.000 amandmajev, njeni podporniki pa so pred Sobranjem pripravili protestno zborovanje. Zakonu nasprotuje tudi predsednik Gjorge Ivanov, ki je zavrnil, da bi ga podpisal, poslance pa je poslal na popravni izpit. Ponavljalci številnih njegovih pripomb na zakon niso vzeli resno.
Podpredsednik vlade Bujar Osmani je nasprotovanje zakonu označil kot pomanjkanje odgovornosti ter napovedal, da bo zakon sprejet kljub morebitni obstrukciji opozicije in nasprotovanju predsednika države. Zaev je pozval VMRO-DPMNE, naj umakne amandmane, ki bi lahko blokirali delo parlamenta. Po mnenju analitikov bi lahko razprava o vseh amandmajih trajala več mesecev. Samo z njihovim arhiviranjem in vnosom v elektronski sistem se je ukvarjalo 120 zaposlenih v parlamentarnih službah. V dosedanji zgodovini Sobranja še niso zabeležili podobnega primera. VMRO-DPMNE je napovedala tudi večmesečni bojkot parlamenta, če bo parlamentarna večina sprejela sporni zakon o uradnih jezikih.
