Azilanti oblegajo uspešne države

Nemčijo pesti vprašanje, kdo bo sprejel vse trpeče priseljence in begunce?

Objavljeno
12. september 2014 21.05
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Nemčija ne more sprejeti vseh trpečih in v težavah, meni nemški notranji minister, bogata evropska država pa je eno najbolj zaželenih zatočišč za begunce iz vsega sveta. Sprejemna središča so prenapolnjena, Bavarska bi rada celo nadzor nad mejo z Italijo.

Nemci že dolgo sumijo, da nekatere države »svoje« begunce preprosto pošljejo naprej in jih velik del konča v nemških mestih. Sprejemna središča so prenapolnjena, Bavarska, v katero se zateče velik del teh beguncev, se celo zavzema za ponovno uvedbo mejnega nadzora z Italijo. Mnogi ne soglašajo.

Organizacije kot Pro Asyl verjamejo, da mejne države EU kot Italija in Avstrija ne bi smele nositi najtežjega bremena, ampak bi morali tudi sami prevzeti več beguncev, drugi opozarjajo, da bi morala prav ena najbogatejših evropskih držav pokazati sočutje do tistih, ki so v strahu za svoje življenje in življenja svojih bližnjih izgubili vse. Notranji minister v tem vidi tudi politične nevarnosti. »Sile na desnem robu politike netijo odpor med prebivalstvom proti priseljevanju,« je Thomas de Maizière povedal v intervjuju za časopis ­Süddeutsche Zeitung.

Preganjanje organiziranih tolp

Oktobra bodo notranji ministri EU razpravljali o pomoči državam EU, ki so zaradi zemljepisnega položaja najbolj na udaru, v Berlinu pa so tako zaskrbljeni, da se je de Maizière že takoj po poletnih počitnicah pogovarjal z italijanskim kolegom Angelinom Alfanom o skupnih ukrepih v Sredozemskem morju, od koder prihaja velik del afriških in bližnjevzhodnih ­beguncev.

Ministra sta poudarila nujnost učinkovitega pregona organiziranih tolp, ki vodijo velik del begunskega vala, ter sodelovanje z državami, od koder prihajajo begunci. Še posebej sta omenjala Eritrejo in Somalijo. Nemčija in druge evropske države lahko zagotovo pričakujejo še več beguncev tudi iz drugih kriznih držav evropskega pred­dverja. De Maizière verjame, da bo morala Evropa poskrbeti za skupno in celovito zunanjo politiko do teh držav in ji neuspeh v Libiji ne bi smel odvzeti poguma.

Nemčija hoče tako poskrbeti tudi za svoje interese. Lani so morali za prosilce azila plačati dobro tretjino več kot leto pred tem, in to ne le zaradi višanja podpore, ki ga je julija 2012 ukazalo pristojno sodišče. S skoraj vseh kriznih žarišč poročajo o pomembno povečanem pritoku beguncev, vse več celo od tam, kjer ne divjajo vojne: poplave in druge nesreče so za dobro tretjino povečale tudi število prosilcev za azil z Balkana. Kritiki mnoge begunce obtožujejo, da prihajajo predvsem iz ekonomskih razlogov, saj je 352 evrov na mesec marsikje celo premoženje in celo v Nemčiji le malo manj od socialnih podpor.

Privlačni Berlin

Številnim Nemcem so trn v peti tudi priseljenci iz držav Evropske unije, ki se prav tako v velikem številu naseljujejo v njihovi državi, a imajo zaradi načela svobodnega pretoka ljudi in kapitala več pravic, dokler se ne priseljujejo le zato, da bi izkoriščali nemški socialni sistem. Časopis Bild je poleti navajal nemško Zvezno agencijo za delo, da se je letos močno povečalo tudi število prosilcev za socialno pomoč iz vzhodne in južne Evrope.

»Kdor goljufa, leti,« poudarjajo pri vladajoči bavarski krščanskosocialni uniji CSU, v minulih mesecih pa so Bavarce in druge Nemce še posebej razjezili primeri prejemnikov socialne pomoči, ki niti ne poskušajo iskati dela, a jih ni sram tožiti socialne službe za vse vrste podpor, zaradi velikodušne politike do otrok še posebej za otroške dodatke, čeprav ti včasih še vedno živijo v stari domovini. Lani je Nemčijo pretresel primer romunske državljanke Elisabete D., ki zahteva socialno podporo, ker že od leta 2010 dobiva otroški dodatek: če skrbijo za njenega otroka, zakaj ne bi poskrbeli še za njene življenjske stroške? Pri bavarski CSU in drugod zahtevajo, naj pristojni brez odlašanja opravijo s takšnimi primeri. Iz držav EU so v Nemčiji med prosilci za socialno pomoč najštevilnejši Poljaki, sledijo Italijani, Grki in Bolgari.

Zakaj se izseljujejo tisoči njenih državljanov (po podatkih nemške statistične službe 2275 leta 2013), bi se lahko vprašala tudi Slovenija, saj mnogi izobraženi in mladi doma ne vidijo možnosti za delo in napredovanje. Veliko jih privlači nemška prestolnica Berlin, mladi zdravniki, inženirji in drugi pa iščejo nove priložnosti tudi v drugih nemških mestih. Dobro izučene in izobražene priseljence iz drugih držav EU Nemci pogosto sprejmejo z odprtimi rokami, še posebej, če lahko ponudijo delo in veščine, ki jih potrebujejo. Tudi begunci in priseljenci dobro vedo, kdo je gospodarsko uspešen, če ne, pri Calaisu ne bi na vse načine poskušali priti v Veliko Britanijo, ampak bi ostali v Franciji s skoraj dvakrat višjo stopnjo brezposelnosti.