Tiskane izdaje
Vrnitev Fikreta Abdića na politično prizorišče v BiH nazorno kaže, da se večina Bosancev, ki ne vidijo prihodnosti, zateka v idealizirano preteklost. Babo nima realnih možnosti za spodbuditev razvoja Velike Kladuše, poskrbel pa bo za nove delitve v Bosanski krajini.
Kandidat Laburistične stranke za župana Velike Kladuše Fikret Abdić - Babo je na lokalnih volitvah dobil skoraj dvakrat več glasov kot kandidat Demokratske narodne skupnosti (DNZ) Admil Mulalić. Predvojni direktor Agrokomerca, član predsedstva Republike BiH in vojni predsednik samooklicane avtonomne pokrajine Zahodna Bosna spada med najkontroverznejše politike iz časa krize v nekdanji Jugoslaviji. V DNZ menijo, da Abdić sploh ne bi smel kandidirati, vendar vladajoča Stranka demokratične akcije (SDA) molči, ker si je tako kupila parlamentarno večino v kantonalni skupščini. Po mnenju pravnikov je imel Abdić pravico kandidirati na volitvah, njegov boj za oblast pa je bolj moralno kot politično vprašanje. Veliki Kladuši se najbrž obetajo štiri težka leta brez stabilne oblasti.
Vojni mentorji in sodelavci
Babo je bil najprej obsojen zaradi izdajanja menic brez pokritja, potem pa kot vojni zločinec za zločine v Bosanski krajini v letih od 1993 do 1995. Ker je bil nedostopen pravosodju BiH, so mu sodili na Hrvaškem. Leta 2002 je bil na sodišču v Karlovcu obsojen na 20 let zapora, hrvaško vrhovno sodišče pa mu je znižalo kazen na 15 let. Spoznan je bil za krivega kot vodja samooklicane avtonomne pokrajine Zahodna Bosna in vrhovni poveljnik narodne obrambe, odgovoren za odprtje taborišč. Obsojen je bil za smrt 121 civilistov in treh vojnih ujetnikov ter poškodovanje več kot 400 ljudi, po mnenju udeležencev vojne je bil soodgovoren za smrt več kot 3000 ljudi. Po prestani tretjini kazni je bil leta 2012 pogojno izpuščen.
V času medmuslimanskih spopadov v Bosanski krajini je Abdić v dogovoru s Slobodanom Miloševićem in Franjem Tuđmanom razglasil avtonomno pokrajino Zahodna Bosna. Ves čas obstoja paradržavne tvorbe je dobival neposredno pomoč nekdanjih srbskih vojaških sil iz BiH in Hrvaške. Na njegovi strani so se vojskovali specialci iz Srbije, paravojaške enote in kriminalci, tudi zloglasni Milorad Ulemek - Legija, Arkanovi Tigri in domnevno Miloševićev vodja službe državne varnosti Jovica Stanišić. Rane v tem delu BiH se še niso zacelile, Cazinska krajina je človeško in politično razdeljena, bratomorna vojna in neučinkovitost bošnjaške politike pa sta omogočili Babovo ponovno politično rojstvo.
Posledice enake naravni nesreči
Abdić ne bo postregel s čudežem, tudi če zanemarimo njegovih 77 let. Zaradi bošnjaške politike in modela privatizacije so v zadnjih dveh desetletjih oskubili Agrokomerc. To podjetje je raslo zaradi dogovorne ekonomije in državnih skladov. Državne spodbude za kmetijstvo je dobivalo iz zveznega in republiškega proračuna. V letih od 1983 do 1987, ko je izbruhnila menična afera, je podvojilo število zaposlenih s 6500 na 13.000, čeprav za takšno ekspanzijo ni imelo finančnega pokritja. V novih okoliščinah Abdić ne bo imel podpore kantonalne in entitetne oblasti, ki mu ni prijateljsko naklonjena. Babo je res simbol vzpona in razvoja nekoč najrevnejšega kraja v BiH, vendar hkrati tudi simbol razbijanja BiH in medmuslimanskega spopada.
Po mnenju nekaterih analitikov bodo posledice Abdićeve izvolitve za župana enake naravni nesreči, ker bo Babova vrnitev na politično prizorišče poglobila stare in odprla nove delitve med Krajišniki. V Veliki Kladuši naj bi se tudi povečalo število prebivalcev, ki se želijo izseliti na vrat in nos, ker ne bi radi živeli do konca življenja v preteklosti, delitvah in prevarah, za kar naj bi bil Abdić pravi strokovnjak. Po mnenju poznavalcev bo oblast izolirala Veliko Kladušo, izogibali pa se je bodo tudi tuji investitorji. Po njihovem Abdića bremeni pretežka hipoteka preteklosti, z njegovo zmago pa so izgubili Velika Kladuša in njeni prebivalci.
Babova hči in predsednica Laburistične stranke Elvira Abdić Jelenović je za Federalno televizijo (FTV) pojasnila, da je bila nosilka liste za občinski svet prav zato, da bo lahko uresničila županove projekte, glede na to, da se mnogi spotikajo ob njegovo starost. Spomnila je, da Abdić na prvih večstrankarskih volitvah v BiH za razliko od Alije Izetbegovića ni bil zanimiv za haaško sodišče. Poudarila je, da se Abdić ne more sprijazniti, da je Agrokomerc oropan, da je 13.000 delavcev ostalo brez dela ter da oblast ne zna ustaviti trenda rušenja BiH. Sklenila je, da se bo videlo, kaj lahko Abdić naredi, če mu ne bodo metali polen pod noge, kot sposoben in potrjen ekonomist in gospodarstvenik, ko bo prevzel županski mandat.
