Tiskane izdaje
Portorož - Skupna ugotovitev predsednikov držav procesa Brdo je bila, da sta za oživitev gospodarskega sodelovanja in odpiranje trgov v regiji zelo pomembna medsebojno zaupanje in politična stabilnost. Šlo je za generalko pred vrhom voditeljev Jugovzhodne Evrope v Črni gori.
Predsednik Borut Pahor je na današnjem posvetovanju na srečanju poslovnih voditeljev držav Jugovzhodne Evrope Summit 100 poudaril, da v državah, ki sodelujejo v procesu Brdo, živi 25 milijonov ljudi. Slovenija ima z državami, ki sodelujejo v tem procesu, kar 5,4 milijarde evrov ali 2,5-krat večjo menjavo kot z Rusijo. Čeprav gre za območje z velikimi gospodarskimi, človeškimi in naravnimi potenciali, je Pahor opozoril, da je regija v veliki nevarnosti, če politiki ne bodo našli pravih rešitev. Po njegovih besedah so voditelji procesa Brdo v neformalnih pogovorih sklenili, da bodo storili vse, da varnostni in politični problemi ne bodo nerešljivi. Poudaril je še, da se spet vzpostavlja zaupanje.
V izjavi za slovenske medije je izrazil zaskrbljenost zaradi varnostnih in političnih problemov, ki jih niso predvideli. V zvezi s tem je Pahor dejal, da razmere od politike in voditeljev procesa Brdo zahtevajo, naj EU sporočijo, da je samo v kontekstu evropske perspektive mogoče dolgoročno urediti vse politične, gospodarske, socialne, verske in druge težave. Izrazil je upanje, da bodo voditelji prihodnji teden v Črni gori sprejeli izjavo, ki bi pokazala, kje so možnosti za nadaljevanje procesa širitve v prihodnjih letih, da ne bi zaradi sedanjih problemov nazadoval.
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je menila, da je Summit 100 pomemben za združevanje gospodarstva in politike ter za pospešitev sodelovanja z Zahodnim Balkanom. Pojasnila je, da se evropska komisija usmerja v intenzivno povezovanje zasebnega kapitala in različnih oblik državnega financiranja. Komisarka verjame, da se bo tudi Zahodni Balkan v nekaj letih vključil v hrbtenično prometno omrežje EU in skupaj z njim sestavljal močan enoten transportni prostor, ki je ključ do vzpostavitve enotnega evropskega trga.
Bulčeva je razkrila, da bodo rezultati prvega razpisa za evropska sredstva iz mehanizma za povezovanje Evrope (CEF), na katerem se za sredstva s projektoma gradnje izvlečnega tira in drugega tira med Koprom in Divačo poteguje tudi Slovenija, znani okoli 10. julija. Na razpis je prispelo okoli 700 projektov, kar v finančnem smislu pomeni trikratno preseganje sredstev. Bulčeva je pojasnila, da je cilj sklada za strateške naložbe, ki bo deloval po pravilih zasebnega kapitala in zaživel jeseni, doseči naložbe v skupni vrednosti 315 milijard evrov.
Voditelji držav procesa Brdo še iščejo skupni jezik
Predsedniki držav procesa Brdo gledajo različno na rešitev problemov in dvomijo o iskrenosti svojih sogovornikov. Neuradno je bilo slišati, da je bilo na nedeljski večerji napeto, voditelji pa so spregovorili brez dlake na jeziku.
Predsednik Borut Pahor, hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, makedonski predsednik Gjorge Ivanov, črnogorski predsednik Filip Vujanović, predsedujoči predsedstvu BiH Mladen Ivanić, kosovska predsednica Atifete Jahjaga in srbski minister za gospodarstvo Željko Sertić so se na panelu o novem dogovoru za novo dobo strinjali, da se regija lahko veliko nauči iz izkušenj skandinavskih držav. Generalni sekretar Severnega sveta ministrov Dagfinn Høybråten je dejal, da skandinavskih držav tesno sodelujejo že 70 let. Sklenil je z besedami, da živimo v času, ki zaradi izzivov zahteva drzne rešitve in voditelje.
Grabar-Kitarovićeva vidi ključ reševanja medsebojne različnosti držav JV Evrope v evropskih povezavah. Po njenem je članstvo v EU temelj stabilnosti, miru in blaginje. Ivanov je opozoril, da podjetja ne bodo vstopala v državo, ki se spopada s »politično malarijo« in kjer je nevarnost napadov. Vujanović je poudaril, da je cilj procesa Brdo aktivna vključitev EU v regijo in tesnejše povezovanje držav na tem območju.
Jahjaga je izpostavila pomen medsebojnega spoštovanja in politične stabilnosti v regiji. Glede na velik potencial mladih, ki predstavljajo več kot 60 odstotkov prebivalstva Kosova, je opozorila, da mladi iz držav Zahodnega Balkana zaradi pomanjkanja evropske perspektive ne vidijo prihodnosti v svojih državah. Ivanić je prepričan, da bi morale države v regiji same povedati EU, kaj naj počne z njimi.
Pahor je povedal, da je proces Brdo ustvaril možnosti za odkrit pogovor brez dlake na jeziku. Ker se je pokazalo, da obstajajo dvomi o iskrenosti in da so pogledi na rešitev problemov različni, je poudaril, da jih takšne razmere toliko bolj zavezujejo, da poiščejo skupni imenovalec in da poskušajo stvari zapeljati v pravo smer. Če ne bodo ponudili rešitve, bo to tudi za Bruselj znak, da so problemi veliki in da niso rešljivi takoj.
V dvostranskem pogovoru z Ivanovom se je zavzel za dialog med opozicijo in koalicijo, makedonskim in albanskim prebivalstvom ter z vsemi sosednjimi državami.
