Balkanska pot na svobodo

Stara celina se ne spopada le z begunsko krizo, ampak gre za »zavestno invazijo in okupacijo« ter »islamizacijo« Evrope, ki bo imela hude ekonomske posledice, je pred dnevi povedal Miklós Soltész, državni sekretar na madžarskem superministrstvu za kulturo, socialo, šolstvo, šport in zdravstvo.

Tako kot Avstrija, ki izvede več azilnih postopkov kot Grčija in Italija skupaj, je na nedavnem zasedanju notranjih ministrov Evropske unije tudi Madžarska sporočila, da ne bo sprejela nobenega begunca, ki se mu je že uspelo prebiti v EU. Zaradi tega so se pojavile nove kritike desničarske vlade Viktorja Orbána, ki so ji zaradi vprašalnikov državljanom o odnosu do priseljencev, v katerih je te povezala s povečevanjem teroristične nevarnosti, uradnih plakatov, ki emigrante svarijo, naj domačinom ne kradejo delovnih mest, in 175-kilometrskega obrambnega zidu, ki so ga začeli postavljati na meji s Srbijo, že do zdaj očitali protipriseljensko politiko.

Naval pribežnikov

Toda te v Bruslju dogovorjene številke o sprejetih prosilcih za azil, »po pravici povedano ... ne prikazujejo celotne slike«, je na twitterju danes zapisal nekdanji švedski premier Carl Bildt. »Madžarska jih ne bo vzela nič, toda letos jih je tja prišlo že 67.000. Več kot na Švedsko.«

Poanta švedskega politika je prava, le njegovi podatki so zastareli. Po en teden starih podatkih je na Madžarsko, ki je v celotnem lanskem letu sprejela 41.215 pribežnikov, letos prišlo že več kot 81.300 imigrantov, od tega jih je več kot 80.000 prišlo čez srbsko mejo. A to je bila uradna statistika še pred zadnjim, rekordnim koncem tedna, ko je samo v treh dneh policija prijela 4235 ljudi, ki so hoteli nezakonito prestopiti mejo. Pred dnevi je madžarski zunanji minister Péter Szijjártó na Korvinovi univerzi v Budimpešti razlagal, da mora stara celina nujno in čim prej najti rešitev za ta problem. »Evropa je v vojni«, »kar se zgodi na Bližnjem vzhodu, neposredno vpliva na Evropo« in »najbrutalnejša teroristična organizacija na svetu trka na naša vrata« je le nekaj citatov iz njegovega govora tamkajšnjim diplomantom.

Nova politika: obrambni zid

V soboto so na meji s Srbijo postavili prvih 175 metrov štiri metre visoke ograje, ki naj bi državo zavarovala pred pribežniki. Prvi, »razstavni« del je v šestih dnevih zgradilo 43 vojakov, bodečo žico, s katero je obdana, pa so izdelali zaporniki. Jeseni nameravajo sprejeti zakon, ki bo nezakonit prestop meje – to zdaj velja za prekršek – spremenil v kaznivo dejanje. »S tem bomo trgovcem z ljudmi jasno sporočili, da bo pot proti Madžarski postala težja, dražja in bolj tvegana,« je izjavil šef kabineta predsednika madžarske vlade János Lázár.

Do zdaj se je na Madžarsko zatekalo največ pribežnikov s Kosova, ki jih je bilo lani več kot polovica vseh tamkajšnjih prosilcev za azil. Letos so se stvari spremenile, saj je zdaj približno 80 odstotkov prišlekov iz Sirije, Afganistana in Iraka, drugi pa prihajajo iz Eritreje, Somalije ter drugih bližnjevzhodnih in afriških držav. Tok beguncev, ki so se napotili v EU, se je preusmeril, ugotavljajo v evropski agenciji za zunanje meje Frontex. Lani se je čez Sredozemsko morje na staro celino prebilo štirikrat več beguncev kot čez Balkan, v prvi polovici letošnjega leta pa jih je čez turško-grško mejo skozi Makedonijo in Srbijo na Madžarsko prišlo približno toliko kot čez morje v Italijo: 79.000. Poznavalci naštevajo več razlogov za preusmeritev begunskega toka. Med njimi je tudi ta, da je izhod po kopnem cenejši kot morska pot, so novinarjem ameriškega časnika New York Times povedali begunci, ki so za dolgi pohod do Madžarske svojim »vodnikom« odšteli od tisoč do več kot štiri tisoč ameriških dolarjev.