Tiskane izdaje
»Uporniško dvigovati stisnjeno pest in z drugo roko prosjačiti za novce. To se ne more iziti,« je grški dopisniški kolega v tiskovnem središču na sedežu Sveta EU opisal položaj premiera Aleksisa Ciprasa.
Ob 15. uri se začenja izredno zasedanje zunanjih ministrov EU, na katerem naj bi razpravljali o zaostrovanju sankcij proti Rusiji. V diplomatskih krogih se že šalijo, da se po novem z Grčijo ne bodo več ukvarjali le finančni ministri, marveč tudi vodje diplomacij. Iz Aten namreč prihajajo nejasna znamenja glede tega, ali se strinjajo z evropsko politiko do Rusije. Že tako krhko evropsko soglasje je ogroženo.
Vsaj za zdaj je videti, kot da s(m)o se vsi, ki s(m)o mislili, da bo Cipras po volitvah bolj zmeren, zmotili. Že nekaj dni po zmagi Sirize je razglasil gospodarske čudeže: kljub hudi javnofinančni stiski bodo na veliko zaposlovali v javnem sektorju, minimalno plačo naj bi zvišali. Privatizacijo pristanišča v Pireju je ustavil, trojko bi odslovil, dolgove bi odplačeval skorajda do konca stoletja ... To v praksi pomeni enostranski preklic sporazuma z upniki.
»Na koncu bodo rekli: želeli smo narediti, a nam niso (trojka) dovolili,« je Ciprasovo strategijo izzivanja Bruslja opisal grški kolega. Če bo ostala na enaki liniji, bo grška vlada drvela v katastrofo. Grška borza je že doživela potres, zahtevani donosi na obveznice so se vrtoglavo povzpeli, banke so v kritičnem stanju. Če Atene kmalu ne bodo dosegle sporazuma z upniki, jim grozi bankrot. Tudi potrpežljivost severnega tabora z Nemčijo na čelu ni brezmejna.
Ena od razlag posledice zmaga Sirize je, da bi se podobna populistična gibanja, ki temeljijo na nasprotovanju varčevalni politiki, uspela povzpeti na oblast še v drugi državi, denimo Podemos v Španiji. Toda: če bi se Ciprasova avantura končala s kaosom, bi učinek utegnil biti obraten. »Učno gradivo (ki ga bo z delom na oblasti priskrbela) ne bo nujno vplivalo spodbudno na Podemos in somišljenike. Sporočilo Sirize se lahko tudi glasi: ne zmoremo,« je zapisal kolega s FAZ Michael Martens.
Španski finančni minister Luis de Guindos je v Bruslju zaskrbljeno ugotavljal, da je njegova država v Grčiji izpostavljena s 26 milijardami evrov. Enako vsoto vsako leto namenijo vsem španskim brezposelnim. Cipras se sicer rad sklicuje na suverenost odločanja, a na odgovornost do davkoplačevalcev v drugih evrskih državah − skoraj vse morajo zategovati pas, kar nekaj pa je revnejših od Grčije − rad pozablja. Iz proračunskih pogajanj v Sloveniji, denimo, je razvidno, kako težko je privarčevati vsakih deset milijonov evrov.
Zaostrovanje odnosov z upniki in samopašno kljubovanje Zahodu v slogu Huga Chaveza gotovo ne bo pripomoglo k odpravljanju hudih gospodarskih in socialnih težav v Grčiji. Navsezadnje, leta 2010 je Grčija morala zaprositi evropske partnerje za pomoč, ker ji je po razkritju orjaških primanjkljajev grozil bankrot. V zameno za 240 milijard evrov pomoči v dveh svežnjih se je zavezala k varčevanju in reformam, s katerimi naj bi njeno gospodarstvo postalo vzdržno. Grške vlade so jih uresničevale polovičarsko, pogosto s figami v žepih, obdavčenja vplivnih bogatašev se raje niso lotile.
Nato je prišla še zgodba z Rusijo, Cipras se je post festum ogradil od grožnje voditeljev članic EU Moskvi z novimi sankcijami. Vsaj uradno velja, da so v ozadju bolj postopkovni razlogi, saj da se predsednik evropskega sveta Donald Tusk med pripravami stališča ni (pravočasno) posvetoval s Ciprasom. Ugiba se, da grška vlada z grožnjo z zunanjepolitičnim soliranjem želi izsiliti boljše izhodišče za pogajanje o dolgu. Kdo bi vedel.
Toda ruske naveze in izjave tako Sirize kot voditeljev njenega koalicijskega partnerja, Neodvisnih Grkov, v zadnjih mesecih in letih so pomenljive. Novi obrambni minister, Panos Kamenos, je lani pohvalil aneksijo Krima kot zaščito »naših pravoslavnih bratov«. Zunanji minister Nikos Kocjas je vsaj na »akademski« ravni sodeloval z razvpitim ruskim ultranacionalistom, ideologom in »izumiteljem« Nove Rusije Aleksandrom Duginom.
Si je Vladimir Putin po Sirizini zmagi v Kremlju mel roke in odpiral steklenice krimskega sekta? Prvi tuji gost pri Ciprasu po volilni zmagi je bil menda ruski veleposlanik Atenah. V diplomatski aktovki je imel Putinovo čestitko. Ob pravoslavju Grčijo povezujejo z Moskvo še energetske kupčije in tudi zgodovina, denimo pomoč komunistom v državljanski vojni v štiridesetih letih. Geopolitični pomen grškega preobrata ne bi bil zanemarljiv. Grčija je članica Nata, v zavezništvu se izmenjujejo najbolj kočljive informacije.
Kakorkoli že, zunanji ministri EU, tudi Kocjas, bodo danes popoldne odločali o sankcijah proti Rusiji. Predvidena je razširitev seznama organizacij in posameznikov, kaznovanih z zamrznitvijo imetja in prepovedjo vstopa v EU. Tudi prvi sveženj takšnih sankcij, sprejet marca lani, z veljavnostjo leto dni naj bi po navedbah naših virov podaljšali za pol leta (po drugih razlagah za devet mesecev). V pripravljenih sklepih naj bi Rusiji zažugali s še strožjimi ukrepi, če se bo položaj na terenu poslabšal. Mišljeni so sicer novi gospodarski ukrepi, a to v pripravljenih sklepih ni izrecno napisano.
Se bo Grčija strinjala? Po besedah našega vira je na ravni veleposlanikov pri EU že bilo doseženo soglasje o besedilu. A vse skupaj morajo na zasedanju v prihodnjih dneh še blagosloviti zunanji ministri, tudi Grk Kocjas. Zato je v besedilu še veliko oklepajev.
